Štirideset milijonov evropskih delavcev si ne more privoščiti tedenskega dopusta

5. 8. 2024

Število delavcev, ki si ne morejo privoščiti tedenskega dopusta, se je povečalo za več kot dva milijona, je pokazala analiza podatkov Evropske unije, ki jo je pripravila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Na podlagi zbranih podatkov v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC) ocenjujejo, da si leta 2022 kar 39,7 milijona zaposlenih oziroma 15 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev EU ni moglo privoščiti tedenskega dopusta, bodisi v svoji državi bodisi v tujini, kar je več kot leta 2021, ko je bilo takih kar 37,6 milijona (14 odstotkov). Najbolj se je “počitniška revščina” povečala v Franciji, kjer je bilo skoraj milijon več delovno aktivnih ljudi prisiljenih ostati doma. Do največjih sprememb je sicer prišlo na Irskem (+3,8 odstotka) in v Franciji (+2,5 odstotka).

Italija ima kljub skupnemu zmanjšanju števila delavcev, ki si ne morejo privoščiti počitnic, še vedno največje število (dobrih 6 milijonov), države z največjim deležem delavcev, ki si ne morejo privoščiti počitnic, pa ostajajo Romunija (36 odstotkov), Ciper (25 odstotkov) in Grčija (25 odstotkov). Položaj v Romuniji se je od leta 2022 dalje verjetno izboljšal, saj je vlada uvedla 23-odstotno povišanje minimalne plače in okrepila pravico delavcev do kolektivnih pogajanj za izboljšanje plač. V ETUC sicer ocenjujejo, da bodo podatki za leto 2023 lahko še slabši, saj so se stroški počitnic lansko poletje rekordno zvišali, zaradi inflacije, ki je temeljila predvsem na dobičku, pa so se realne plače v EU precej znižale.

Preglednica 1: Deset držav z največjim povečanjem števila delavcev, ki si letnega tedenska dopusta ne morejo privoščiti; za primerjavo dodani podatki Avstrije, Hrvaške in Slovenije

	2021		2022
Država	število zaposlenih	delež zaposlenih	število zaposlenih	delež zaposlenih	prirast zaposlenih	delež zvišanja
EU	37.590.000	13.8%	39.719.000	14.6%	2.129.000	+0.85%
Irska	338.199	11.0%	460.547	14.8%	122.348	+3.83%
Francija	3.705.492	9.5%	4.679.119	11.9%	973.627	+2.48%
Ciper	130.126	22.5%	145.183	24.9%	15.057	+2.39%
Estonija	73.381	9.2%	92.315	11.5%	18.934	+2.38%
Bolgarija	876.884	20.8%	957.473	23.0%	80.589	+2.20%
Grčija	1.456.116	22.6%	1.569.924	24.8%	113.808	+2.14%
Romunija	3.992.877	33.7%	4.155.369	35.8%	162.492	+2.12%
Švedska	173.140	2.8%	285.770	4.7%	112.630	+1.82%
Litva	293.582	16.9%	325.761	18.6%	32.179	+1.75%
Madžarska	1.373.620	22.7%	1.455.824	24.3%	82.204	+1.58%
Slovenija	93.474	7.20%	101.081	7.9%	7.607	+0.66%
Avstrija	301.611	5.32%	335.683	5.9%	34.072	+0.59%
Hrvaška	468.897	18.91%	451.363	19.4%	17.534	+0.49%

Vir: Analiza statističnih podatkov EU o dohodku in življenjskem standardu, ki jo je opravil Evropski sindikalni inštitut (ETUI), neodvisni raziskovalni center Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Ocenjeno kot delež delavcev, ki si ne morejo privoščiti tedenskega dopusta glede na podatke Eurostata in izraženo v številu prizadetih oseb, zaokroženo na 1000.*

S kolektivnimi pogajanji do več dopusta

Ugotovitve ETUI kažejo, da morajo EU in države članice vsem delavcem zagotoviti pravico do kolektivnih pogajanj. Kolektivna pogajanja namreč ne zagotavljajo le pravičnejšega plačila delavcem, temveč tistim, ki so vanje vključeni običajno vsako leto pripadata tudi do dva tedna dopusta več. Od leta 2000 je bilo vsaj tri milijone delavcev prikrajšanih za ugodnosti kolektivnih pogajanj, deloma zaradi varčevalnih politik, pri čemer je do največjega upada prišlo v državah z najvišjimi stopnjami revščine zaradi dopustov. Novejši statistični podatki sicer kažejo, da se je pokritost povečala, vendar je treba še veliko postoriti.

Voditelji EU so namreč že leta 2022 sprejeli direktivo o minimalni plači, ki od vseh držav članic zahteva, da spodbujajo kolektivna pogajanja in zagotovijo, da je vsaj 80 odstotkov delavcev vključenih v kolektivne pogodbe. A novo poročilo Eurofounda ugotavlja, da so bili “konkretni ukrepi za spodbujanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji zaznani le v majhnem številu držav”. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) zato države članice opozarja, da je rok za prenos direktive o minimalnih plačah v nacionalno zakonodajo 15. november 2024.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je ob predstavitvi rezultatov analize dejala, da je v poročilu zapisano, da je treba v skladu z načelom enakosti med delodajalci in zaposlenimi v EU zagotoviti, da bodo delavci v skladu z zakonom lahko izpolnjevali svoje obveznosti. “Po napornem delu bi si morali imeti zaposleni ljudje privoščiti počitnice. Počitnice niso luksuz, saj je čas, ki ga preživijo z družino, ključnega pomena za varovanje telesnega in duševnega zdravja delavcev ter zagotavljanje dragocenih izkušenj za otroke. Porast števila družin iz delavskega razreda, ki so si lahko privoščile počitnice, je bil eden največjih socialnih napredkov Evrope v 20. stoletju. Izboljšala je zdravje in dobro počutje milijonov ljudi ter prispevala k občutku napredka in optimizma. Zadnje kažejo, da se je družbeni napredek zaradi vse večje gospodarske neenakosti obrnil v nasprotno smer. Medtem ko so se bogati direktorji – povzročitelji inflacije -, na vrhuncu krize življenjskih stroškov sončili v luksuznih letoviščih, je bil en teden počitnic misija nemogoče štiridesetim milijonom delovno aktivnih ljudi in njihovih družin, ki so se borili le za hrano na mizi. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se v naših družbah povečuje jeza. Vedno več ljudi v svojem vsakdanjem življenju nima prilike izkusiti koristi močnega evropskega gospodarstva. Sindikati moramo zato nujno povečati število delavcev, ki jih ščitijo kolektivne pogodbe, saj je to najboljši način, da zagotovimo, da delovni ljudje prejmejo pravičen delež bogastva, ki ga ustvarijo, in da lahko namesto neprestanega boja za preživetje, uživajo v tako osnovnih stvareh, kot je teden dni dopusta.”

---

*Statistična opomba: Podatki prikazujejo delež zaposlenih, starih od 18 do 64 let, ki si ne morejo privoščiti tedenskega dopusta. Prikazana je tudi standardna napaka (podatek o negotovosti te ocene), ki smo jo združili s podatki o prebivalstvu na dan 1. januarja 2021 in 2022, starim od 18 do 64 let, in jo izrazimo s številom oseb, starih od 18 do 64 let, ki so zaposleni in si ne morejo privoščiti dopusta. Standardno napako nato uporabimo za določitev meje napake (95-odstotni interval zaupanja) okoli ocene. To kaže, da si v povprečju v EU leta 2021 13,8 % oseb, starih 18-64 let, ne bi moglo privoščiti tedenskega dopusta. To ustreza 37.589.980 delavcem, ki si ne bi mogli privoščiti tedenskega dopusta (13,79 % prebivalstva, starega 18-64 let). Do leta 2022 se je ta številka povečala na 39.719.112 delavcev (meje napake med 39.397.468 in 40.040.756), kar pomeni povečanje za približno 2 milijona oseb.