Delodajalci v zasebnem varovanju ne želijo zaščititi delavcev

22. 7. 2024

Predstavniki pogajalske skupine Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) za pripravo nove kolektivne pogodbe v zasebnem varovanju so na zadnjem sklicanem pogajalskem sestanku zaman čakali na predstavnike delodajalcev. V sindikatu so prepričani, da bi jim morala biti sklenitev nove kolektivne pogodbe v interesu, saj bodo 22. avgusta prenehale veljati določbe lani odpovedane kolektivne pogodbe dejavnosti, kar bo pomenilo, da bodo delodajalci primorani povračila v zvezi z delom, kot sta prevoz in malica, plačevati po Uredbi o povračilu stroškov.

V panogi zasebnega varovanja sta se sindikalna in delodajalska stran že pred osmimi leti ob sklenitvi takratne kolektivne pogodbe zavezali, da si bosta prizadevali za sklenitev novega, celovitejšega kolektivnega dogovora, saj je nujna popolna ureditev položaja zaposlenih v panogi. Ta zaveza je veljala tako za sindikalno kot tudi za delodajalsko stran ter za vse njune člane, tudi tiste, ki so h kolektivni pogodbi pristopili naknadno.

V SKVNS so si ves čas prizadevali za pričetek pogajanj, ki bi vodila do izpolnitve omenjene zaveze – nazadnje so vse vpletene strani k temu pozvali januarja 2023 –, a delodajalska stran zanje ni pokazala nobene pripravljenosti. Po več neuspešnih pozivih delodajalski strani – Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Podjetniško-trgovski zbornici pri Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije – za začetek pogajanj (v sindikatu so delodajalski strani posredovali tudi svoj predlog nove kolektivne pogodbe dejavnosti) so v SKVNS aktualno kolektivno pogodbo dejavnosti zasebnega varovanja, s katero so bili že dolgo nezadovoljni, 22. februarja 2023 odpovedali. Ker kolektivna pogodba ni vsebovala drugače določenega odpovednega roka, je tega odredil Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKoIP), ki določa, da se kolektivna pogodba odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Kolektivna pogodba je tako prenehala veljati 22. avgusta 2023.

Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom (17. člen ZKoIP). Po tem času v veljavnost stopi Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Zakonodajna pobuda za izboljšanje delovnih standardov

Istočasno so začeli v sindikatu snovati zakonodajno pobudo za izboljšanje delovnih standardov v dejavnosti zasebnega varovanja oziroma predlog sprememb in dopolnitev zakona o zasebnem varovanju. Vanj so dodali obvezo Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, da se mora pogajati za panožno kolektivno pogodbo, kar je v preteklosti že veljalo. Dodana je tudi splošna zahteva po četrti stopnji izobrazbe in znanju slovenščine na ravni B2 kot pogojema za pridobitev službene izkaznice varnostnika; posebej je bila predlagana še peta stopnja izobrazbe za varnostnika-nadzornika in telesnega stražarja, za varnostnega menedžerja pa šesta stopnja izobrazbe. V predlog sprememb je bila vključena tudi zahteva, da mora imeti podjetje, ki želi pridobiti licenco, poravnane davke in prispevke ter ne sme biti kršitelj delovnopravnih predpisov oziroma da ne sme biti v zadnjih šestih mesecih kaznovano za prekršek delovnega prava. Neizpolnjevanje teh zahtev bi bilo lahko razlog za odvzem licence. Najpomembnejšo zahtevo so oblikovali takole:

»Ko sklepa država, občina ali podjetje, ki je v večinski državni lasti, pogodbo o varovanju z določenim varnostnim podjetjem, mora ta vsebovati zahtevo, da je osnovna plača delavcev oziroma delavk najmanj (!) v višini minimalne plače ter da so ustrezno zagotovljeni tudi vsi dodatki k plači.«

To bi v naslednjem koraku pomenilo, da glavni namen javnega naročila ne bi bila več najnižja cena, temveč da bo treba upoštevati tudi kakšen drug kriterij, med drugim zagotovitev dostojnih plač delavkam in delavcem, ki izvajajo dela.

Neuspešno v državnem svetu

S tako pobudo so se v SKVNS odpravili v državni svet, kjer so jo soglasno podprli državni svetniki iz različnih interesnih skupin. A na samem glasovanju, sredi aprila, sta pobudi zmanjkala dva glasova, pri čemer so določeni svetniki, ki so jo na pristojni komisiji podprli, po novem glasovali proti ali se glasovanja vzdržali oziroma samo sejo pred glasovanjem zapustili.

Delodajalcem bi se (že) moralo muditi

V SKVNS jim tako ni preostalo drugega, kot da predstavnike delodajalcev ponovno povabijo na pogajalski sestanek, ki so ga tokrat sklicali v četrtek, 4. julija. Razen predstavnika ministrstva za notranje zadeve, ki ni imel pogajalskih pooblastil, se sestanka ni udeležil noben predstavnik delodajalcev. Sindikalne pogajalce je to začudilo, saj bodo 22. avgusta prenehale veljati določbe lani odpovedane kolektivne pogodbe dejavnosti, kar bo pomenilo, da bodo delodajalci primorani povračila v zvezi z delom, kot sta prevoz in malica, plačevati po Uredbi o povračilu stroškov, na kar kaže tudi dosedanja sodna praksa (glej VSRS Sodba VIII Ips 26/2022). Sodišče je namreč v podobnem primeru, ko v dejavnosti ni veljala kolektivna pogodba, prav tako pa ni bilo neposredno uporabnega podzakonskega predpisa, odločilo, da se za določitev višine stroškov v zvezi z delom uporabi Uredba.

»Socialni partnerji imajo do konca septembra čas, da se odzovejo na povabilo republiškega odbora sindikata in ponovno sestanejo.«

Kljub temu so v sindikatu zadovoljni, saj bodo delavci že z avgustovsko plačo upravičeni do izplačila višine stroškov v zvezi z delom, kot jih določa Uredba, in sicer do nadomestila za prehrano najmanj v višini 7,96 evra, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 0,21 evra za vsak polni kilometer ter drugih stroškov.

Vseeno pa upajo, da bodo kmalu spet sedli za pogajalsko mizo in uredili druge pomembne aspekte dela v zasebnem varovanju, med njimi pravico do odklopa ter ustrezno evidentiranje delovnega časa, ki prav tako sodita v okvir razvoja dejavnosti zasebnega varovanja pri nas.

Člani in članice v dejavnosti zasebnega varovanja vabljeni, da sodelujete v raziskavi o spoprijemanju s stresom in delovni uspešnosti varnostnikov. Do ankete dostopate s skeniranjem spodnje QR-kode ali na naslovu https://1ka.arnes.si/varnostnesluzbe.