Sindikati javnega sektorja uskladili bistvene elemente plačne reforme

12. 7. 2024

Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja se je uspelo dogovoriti o ključnih točkah plačne reforme; dokončno jo bodo uskladili jeseni. Da bi dogovorjeno tudi po počitnicah držalo, so parafirali sicer neobvezen dokument, v katerem so zapisane dogovorjene vsebine.

Deloma ločena, deloma skupna plačna pogajanja 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja s predstavniki vlade o plačnem sistemu v javnem sektorju se za slaba dva meseca prekinjajo. Za pogajalsko mizo naj bi ponovno sedli konec avgusta, reformo pripravili do 13. septembra in jo začeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Končana naj bi bila 1. januarja 2028 in vredna okoli milijarde in 400 milijonov evrov. Sindikati so sicer z vlado uskladili večino členov novega predloga Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), pri čemer izpostavljajo, da vsebina ni bistveno drugačna od sedaj veljavne različice. Pri pogajanjih o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) določajo nov kvorum za sklepanje in veljavnost KPJS, vključno s t. i. uveljavljanjem anti-kvoruma, načinom ugotavljanja števila članstva in naknadnem pristopu h KPJS.

Na novi plačni lestvici noben poklic pod minimalno plačo

Prenovljena plačna lestvica naj bi se začela z minimalno plačo, ki je trenutno v 26. plačnem razredu, razkorak med razredi ne bi bil več štiri, temveč tri odstotke, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bi se s sedanjih ena proti malo več kot štiri zvišalo na ena proti sedem. Pogajalci naj bi se dogovorili tudi glede formule, po kateri se bodo plače v prihodnje usklajevale z inflacijo. Neuradno bi se ob več kot 1,6-odstotnem zvišanju cen življenjskih potrebščin plače indeksirale za 80 odstotkov inflacije. Izplačilo višjih plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij bi se izvedlo v več obrokih v več letih, tj. po dvakrat letno. Prvi obrok izplačila bi se realiziral 1. januarja 2025, zadnji, šesti, pa 1. januarja 2028. Šlo bi torej za šest tranš, z »vrednostjo« prvih petih v višini 15 odstotkov, šesta bo zajemala preostanek do 100 odstotkov.

Postopno manj dopusta za starejše delavstvo

Splošni, poenoteni kriteriji za letni dopust naj bi se določili z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), medtem ko bi se kriteriji iz naslova posebnih pogojev dela določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti oziroma poklicev. Pri slednjih bi se splošni kriteriji za letni dopust črtali ali pa bi »splošne določbe« iz KPND vanje prepisali. Pogajalci so ostali neusklajeni predvsem glede dopustov, saj vlada zagovarja, da se javni uslužbenci odrečejo kakšnemu dnevu dopusta; dodatnih pet dni bi bili deležni delavci, ki dosežejo 55 let starosti in ne več 50 – takšen sistem je razširjen v zasebnem sektorju. Kompromis naj bi zdaj bil, da bi mejo postopoma premikali z enim dnem na leto.

Večja razhajanja po posameznih stebrih

»Z relativnim zadovoljstvom lahko rečem, da so nekateri bistveni elementi tega skupnega dela plačnega sistema načeloma dogovorjeni. Ni se treba več spraševati, kaj je tista luč na koncu tunela,« je rezultate pogajanj, včeraj komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki meni, da se je pokazala pripravljenost obeh strani na iskanje kompromisov. »V prihodnjih dneh bomo pripravili prerez usklajenih elementov, tako kar zadeva zakon kot kolektivne pogodbe za javni sektor, in ga, če dobimo mandat, s kolegom Jakobom Počivavškom ter ministroma za finance in za javno upravo prihodnji teden parafirali. S tem bomo izrazili soglasje, o čem smo dogovorjeni,« je še dejal Štrukelj. Z izkupičkom centralnih pogajanj so manj zadovoljni v panožnih sindikatih iz družine ZSSS, ki opozarjajo, da dogovor na centralni ravni ne odslikava realnih razmer po posameznih stebrih.

 

• V Sindikatu kulture in narave Slovenije (Glosa) so izpostavili, da v ZSTSPJS ostajajo neusklajeni sindikalni predlogi glede določanja novih dodatkov za prepovedi in omejitve, dodatka za pravniški državni izpit in določanja novega plačnega stebra javne varnosti. Pomembno novost po njihovem mnenju predstavlja pravni institut spregleda izobrazbe, ki bi javnim uslužbencem, pod specifičnimi pogoji, omogočal opravljanje dela na delovnem mestu tudi, če bi imeli pridobljeno nižjo raven izobrazbe od zahtevane. Pri tem so izpostavili, da je v javnih zavodih na področju kulture to urejeno že dolgo časa za operne in zborovske pevce, baletne plesalce in orkestrske glasbenike. V Glosi si sicer v okviru tretjega stebra javnih uslužbencev v kulturi, raziskovalni dejavnosti in vzgoji ter izobraževanju prizadevajo za uvedbo novih delovnih mest, ki bi odpravile nepravilnosti v zvezi z njihovo primerljivostjo, v petem stebru javnih uslužbencev na področju varovanja narave pa so že usklajeni.
• V Sindikatu državnih organov Slovenije (Sdos) so zadovoljni, da sta ZSTSPJS in predlog KPJS parafirana od vodij obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, kar pomeni, da bosta sedaj šla oba akta v pregled vodstvom reprezentativnih sindikatov, ki se bodo za podpis odločila ali ne. »Še vedno pa ostajajo plačna nesorazmerja pri nekaterih osnovnih plačah v javnem sektorju, ki niso odpravljena. Zato bo potrebno počakati na odločitve organov sindikatov, saj je kar nekaj sindikatov, ki imajo zelo tehtne pomisleke, da so nekatere uvrstitve primerljivih poklicev zelo različne. Zato vse še ni dogovorjeno in še manj usklajeno,« ocenjuje predsednik Sdosa Frančišek Verk.
• Predlog nove plačne lestvice po mnenju Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS) ne odpravlja plačnih nesorazmerij, dinamika pa je zanje prepočasna, saj se bo zavlekla v mandat prihodnjega sklica vlade. Neusklajevanje vrednosti plačnih razredov v obdobju odpravljanja plačnih nesorazmerij bo po njihovem mnenju realno vrednost plač znižalo bolj, kot bi jih zvišalo usklajevanje vrednosti osnovnih plačnih razredov, na kar pa ne pristajajo.  V sindikatu si želijo tudi, da bi pogajalska stran upoštevala njihove pripombe in delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva uvrstila ob bok primerljivim delovnim mestom v zdravstvu. Slednji so namreč s predhodnimi dogovori v primerljivih tarifnih razredih dosegli tudi po pet do šest plačnih razredov višje plače, zdaj so se dogovorili še za en dodaten plačni razred. Gasilcem pa v petem tarifnem razredu ponujajo štiri plačne razrede več, v šestem oz. sedmem pa dvig za tri plačne razrede (ob upoštevanem lanskem dvigu za prvi plačni razred). Kritično ocenjujejo tudi odločitev ustavnih sodnikov o uskladitvi plač sodnikom in tožilcem, ki vzpostavlja ločen plačni sistem od drugih javnih uslužbencev in uvrstitve v višje plačne razrede, še preden se bo to opravilo pri preostalih javnih uslužbencih.
• Na stebrnih pogajanjih zdravstva in socialnega varstva ostajajo sindikati neusklajeni v manjšem delu delovnih mest, ki pa so po mnenju Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) v dejavnosti posebej pomembna. Glede na to, da bo postala minimalna plača izhodiščni plačni razred 1. januarja prihodnje leto, v sindikatu pričakujejo, da se bo pri odpravi preostalih plačnih nesorazmerij kot izhodišče upoštevalo leto 2018, ob siceršnjem upoštevanju delnih dvigov v letih 2021, 2022 in 2023. V končnem dogovoru pričakujejo tudi jasno določene standarde in normative ter kriterije za zasedbo delovnih mest. V sindikatu bodo pozorni na razplet pogajanj po preostalih stebrih javnega sektorja, saj ostajajo nerešene različne primerjave drugih poklicev in dejavnosti z zdravstvom in socialo. Problem vedno večjega števila zaposlenih z minimalno plačo in kompresijo v spodnjem delu plačne lestvice je namreč zanje nevzdržen.

Prva celovita reforma po uveljavitvi plačnega sistema v javnem sektorju

Če bo vladi uspelo plačno reformo izpeljati, bo šlo za prvo celovito reformo po uveljavitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je bil sprejet v letu 2002, izvajati pa se je začel v letu 2008. Zakon je uvedel nov plačni sistem v delu javnega sektorja, ki ga sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Nekdanji minister za notranje zadeve Gregor Virant se je nato leta 2012 in 2013 s predstavniki sindikatov v kolektivni pogodbi za javni sektor dogovoril o odpravi plačnih nesorazmerij, ki nastalih z uveljavitvijo ZSPJS, ki pa nikoli ni bila v celoti izpeljana.

Ustavni sodniki porušili plačni strop

Dokler ne bo zaživel prenovljen plačni sistem, ki naj bi se postopno začel uveljavljati 1. januarja 2025, bodo sodniki deležni nekakšnega vzporednega sistema in plačne lestvice. Potem ko vlada 3. januarja letos ni izvršila lanske odločbe ustavnega sodišča za uskladitev plač sodnikov in tožilcev, je to v ponovljeni odločbi s konca maja odredilo enakovredno uskladitev plač vsem sodnikom in tožilcem. Plače sodnikov se od 3. januarja letos naprej zvišujejo za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin od 1. junija 2012 do 31. decembra lani. Inflacija je, preračunano, v tem obdobju znašala okrog 26 odstotkov. Ker so se lani vsem javnim uslužbencem plače dvignile za en plačni razred, v dvanajstletnem obdobju pa je bilo izvedenih tudi več delnih uskladitev z inflacijo, bodo plače sodnikov dejansko zrasle za dobrih 12 odstotkov. Dvig pomeni, da bo z osnovno plačo predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića prebit strop 66. razreda sistema plač v javnem sektorju, saj bo ta presegala plače predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednikov zakonodajne in izvršilne veje oblasti – Urške Klakočar Zupančič ter Roberta Goloba. Đorđević bo septembra, ko mora biti izrek ustavnih sodnikov izvršen, z edinim dodatkom za delovno dobo, ki pripada funkcionarjem, prejel krepko prek sedem tisoč evrov bruto, preostali omenjeni okoli 6500 evrov bruto. Ob upoštevanju nove vrednosti plačnih razredov bo treba na novo izračunati tudi vse dodatke, bonuse, bolniške dopuste in druge odsotnosti. 

Miha Poredoš