V treh letih do močnega sindikata in kolektivne pogodbe

19. 7. 2024

Sindikat Tuš je v treh letih od svojega nastanka s prizadevnim terenskim delom in številnimi kolektivnimi akcijami ter nenehnimi pritiski na poslovodstvo – med drugim tudi z lansko napovedjo predpraznične stavke v trgovinah in trgovinskih centrih Tuš – uspešno izpogajal kolektivno pogodbo, ki delavkam in delavcem zagotavlja višje plače in boljše pogoje dela ter nadgrajuje panožno kolektivno pogodbo za trgovinski sektor.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo triletno borbo sindikata, ki so ga delavke in delavci ustanovili maja 2021, po uspešni akciji zaprtja trgovin ob nedeljah: akciji, ki jo je Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) začel s prvomajsko poslanico leta 2020. K uspešni poti sindikata od vzpostavitve do podpisa kolektivne pogodbe so poleg panožnega sindikata precej pripomogli tudi aktivisti in aktivistke Centra za družbeno raziskovanje (Cedra), med njimi še posebej njegov koordinator Andraž Mali, ki je v panožnem sindikatu delal kot terenski organizator.

Od terenskih akcij do prvih aktivnosti

Kot so izpostavili v Sindikatu Tuš so se neorganizirane, a po srcu borbene delavke Tuša formalno organizirale v sindikat maja 2021, po koncu uspešne kampanje za zaprtje trgovin ob nedeljah, ki jo je SDTS začela že spomladi 2020. Takrat so v SDTS in Sindikatu Lidl pripravili spletno anketo in jo po metodi snežene kepe distribuirali delavkam in delavcem v maloprodaji. Kar 98 odstotkov vprašanih je podprlo zaprtje trgovin ob nedeljah, 95 odstotkov pa jih je bilo pripravljeno sprejeti tudi nižja izplačila za en prost dan. Naslednji korak je bila peticija za zaprtje trgovin ob nedeljah, ki jo je v tednu dni podpisalo skoraj šest tisoč zaposlenih v maloprodaji, čeprav so določeni trgovci podpisovanje peticije prepovedovali. Peticija je poleg zahtev za zaprtje trgovin ob nedeljah v ospredje postavila preobremenjenost delavk v maloprodaji, pomen prostega časa ter borbo za vsaj minimalno plačo v maloprodaji.

Kolektivna akcija zbiranja podpisov za stavko je bila nadvse uspešna, zbrali so jih kar 1100. Na sliki delavke in delavci v poslovalnici Planet Tuš – Celje. Foto Sindikat Tuš

 

Uspešna terenska akcija zbiranja podpisov, v kateri so poleg delavk Mercatorja, Lidla in Spara sodelovale tudi delavke Tuša, je ustvarila pogoje za ustanovitev aktivnega sindikata v Tušu – podjetju s katastrofalnimi delovnimi pogoji, kršitvami obstoječih delavskih standardov in brez sindikata, ki naj bi bil v Tušu po pripovedovanju delavk in delavcev »prepovedan«. Na začetku so bile aktivne odbornice iz le nekaj poslovalnic, ki so za predsednico sindikata kolektivno izbrale Mirjano Janjić. Sindikat je imel takrat še okoli 60 nepovezanih, neorganiziranih članic in članov, ki so bili na delovnih mestih v precej nezavidljivem stanju: osnovna plača v maloprodaji je znašala komaj 697 evrov bruto; delodajalec jih je lahko po mili voljo premeščal iz poslovalnice v poslovalnico; neurejeno je bilo evidentiranje delovnega časa, saj so zaposleni pogosto nadurno delali »odštempljani« – prav tako se v delovni čas niso prištevali priprava na delo, sestanki in izobraževanja; pogosto so bili žrtve nadlegovanja in mobinga. Uprava Engrotuša se je občasno sicer sestala s predsednico sindikata in generalnim sekretarjem SDTS Ladijem Rožičem, a ti »sestanki niso vodili nikamor, saj sindikat ni bil dovolj močan, da bi lahko stal za svojimi zahtevami in se zanje tudi boril«. Da bi sindikat okrepili, so konec leta 2021 izvedli prvo vseslovensko akcijo obiskov Tuševih poslovalnic. Kot so izpostavili v sindikatu, je bilo za njihov začetni uspeh ključno prav terensko delo, saj je delavstvo v storitvenem sektorju v pretežni meri neorganizirano in razdrobljeno po celotni Sloveniji. Obiskovanje poslovalnic in pogovor z zaposlenimi o njihovih strahovih, pa tudi spodbujanje, informiranje in opogumljanje, se jim je izkazalo kot najučinkovitejša metoda za uspešno organiziranje.

Opozorilni protest zaradi nevzdržnih razmer

Kljub prizadevnemu delu sindikata so razmere na delovnem mestu postajale vse težje, vodstvo pa je z nenehnim zavlačevanjem situacijo zgolj slabšalo. Maloštevilno članstvo je ostajalo pasivno, brez izkušenj, kakšna je vloga sindikata in kakšne dolžnosti članic in članov. Na osnovnem organu sindikata, odboru Rdeči Tuš, so tako aprila 2022 sprejeli sklep, da se ponovno odpravijo na teren in s konkretnimi akcijami ozavestijo delavke in delavce, da se lahko le skupaj soočijo s pritiski in ovirami, ki se jim morda sprva zdijo nepremostljive. Na pobudo Mateje Stopinšek iz poslovalnice Planet Tuš – Celje so sprejeli sklep, da nadaljujejo s konkretnimi zahtevami v obliki peticije. Zaposleni v poslovalnici, locirani ob upravni stavbi podjetja, so se aktivno pridružili akciji, Stopinšek pa je včlanila večje število sodelavk in se aktivno pridružila zbiranju podpisov v savinjski regiji. Posebej pomembna je bila tudi prva novinarska konferenca, junija 2022, kjer so svoja prizadevanja prvič predstavili delavcem, širši javnosti in kupcem ter izpostavili svoje zahteve. Sindikatu se je do jeseni pridružilo več kot sto novih članov in članic, v več kot 35 novih poslovalnicah in drogerijah. Panožni SDTS je nato avgusta sklical skupno novinarsko konferenco, kjer so predsednice in predsedniki sindikatov maloprodaje napovedali aktivno borbo za dvig osnovne plače nad minimalno, pridružili pa so se jim tudi skladiščni delavci in delavke.

Prva sindikalna stojnica pred skladiščem Tuša, 21. oktobra 2022. Foto Sindikat Tuš

 

Kot pomemben akter se je takrat izkazal Selman Hodžić, ki  je v manj kot dveh mesecih včlanil 60 sodelavcev. Sredi oktobra so postavili stojnico pred skladiščem Tuša, 28. oktobra pa so po neuspešnem sestanku pri upravi izvedli prvi protest v zgodovini maloprodaje. Zbrani pred upravno stavbo tuša v Celju so protestirali z gesli »Danes protestiram, jutri stavkam«, »Mi smo z vami«. »S protestom je bil dosežen ključni preboj, delavke so stopile javno in pogumno s svojimi zahtevami, veliko se jih je udeležilo protesta, tiste v službah pa so se solidarnostno slikale v poslovalnicah. Sindikat je začel postajal resen akter. Po protestu smo dobili številne klice za včlanitev, v smeri sindikata so se obračale poslovalnice, ki nam jih prej s petimi, šestimi obiski in nagovori ni uspelo pridobiti. A protest – kot kolektivna akcija – jih je prepričal, da sindikat resno stoji za svojimi zahtevami,« pove nekdanji terenski aktivist SDTS in koordinator Cedre Andraž Mali.

Zaostrovanje in prvo izboljšanje delovnih pogojev

Kljub protestu uprava ni ponudila nobene konkretne ponudbe. A sindikat se je prav prek tega bistveno okrepil in pridobil toliko članov, da je izpolnjeval 18 odstotkov reprezentativnosti. Zato so se odločili, da svoje aktivnosti še zaostrijo, in sindikat je začel s peticijo »ZA STAVKO«. V zgolj dveh mesecih so zbrali 1100 podpisov podpore za stavko ter ustanovili začasni, 10-članski stavkovni odbor, ki je začel priprave nanjo. Pogajanja so vmes tekla nemoteno. 16. decembra, tik pred napovedjo stavke, ki bi potekala 23. decembra, jim je nato z upravo uspelo doseči dogovor o višini plač, po katerem se je najnižja osnovna plača za delovno mesto prodajalke, v četrtem tarifnem razredu, dvignila s slabih 700 evrov na 1060 evrov bruto.

Kot izpostavljajo v Sindikatu Tuš, so delavke in delavci v treh letih prizadevnega terenskega dela, sindikalnega poguma za izvedbo protesta, stavke, dokazali,  da je s kolektivnimi akcijami in organiziranjem možno doseči izboljšave za delavstvo.

Dosegli so tudi izpolnitev nekaterih drugih zahtev: omejili so premeščanje iz poslovalnice v poslovalnico na maksimalno 50 km od kraja prebivanja (na panožni je ostalo 80 km) + dodatek za delo v drugi enoti; evidentiranje delovnega časa so uredili tako, da so dosegli, da se vsaka minuta na delovnem mestu (od izobraževanja do sestankov, priprave na delo in zaključevanja dela) dosledno šteje v delovni čas; kritje potnih stroškov so določili v višini 85 odstotkov cene mesečne vozovnice, poleg izplačila kilometrine za prihod na delo v višini 0,17 eur/km v primeru opravljanja dela ob sobotah ter v primeru ponovnega prihoda na delo ter ob izvajanju inventur (če delavcu ni zagotovljen javni prevoz, je treba upoštevati določila iz kolektivne pogodbe in izplačevati kilometrino). Dogovor je začel veljati 1. januarja 2023, a so bili do njegove dosledne realizacije v sindikatu skeptični: »Že takrat smo vedeli, da papir prenese vse, nekaj drugega pa je praksa,« so zapisali v sindikatu.

Pritiski na sindikat in outsourcing v logistiki

Še pred začetkom novega leta in dejansko realizacijo dogovorjenih sklepov je uprava »pasivizirala« sindikat v skladišču z odpovedjo pogodbe štirim delavcem, med njimi tudi vidnemu organizatorju in odborniku Selmanu Hodžiću. »Prepiri in nezaupanje so se v skladišču začeli načrtno ustvarjati že po protestu v oktobru. Z odpovedjo pogodbe najbolj vidnim delavcem je uprava zasejala strah med naše člane, ki se niso več upali izpostavljati. Nato je dejavnost logistike reorganizirala tako, da je določene oddelke oddala v upravljanje zunanjim izvajalcem, redno zaposlene delavce pa nadomestila z agencijskimi delavci oziroma delavci pri zunanjih izvajalcih.« Hkrati je uprava pričela tudi zavlačevati z realizacijo dogovorjenih sklepov. Marca lani tako zaposleni še vedno niso imeli jasnih navodil glede evidentiranja delovnega časa. V večini poslovalnic se je delalo po starem, nezadovoljstvo se je krepilo. »Maja smo uspeli podpisati pogodbo o sodelovanju med sindikatom in upravo. Sindikat je postal reprezentativen, kar pomeni, da smo imeli več kot 10 odstotkov zaposlenih članov sindikata, kar nam je po zakonu zagotovilo rabo oglasne deske za sindikalne namene, sindikalne zaupnice Mirjana Janjić, Mateja Stopinšek in Aleksija Cigula Simonič pa so dobile plačane ure za sindikalno delo. A novi sestanki z upravo niso prinesli želenih učinkov; zgolj nove prazne obljube in zavlačevanje. Krhati se je začelo tudi zaupanje med zaupnicami in odborom. Pokazali so se znaki izčrpanosti. O kolektivni pogodbi na podjetniški ravni uprava ni želela slišati ničesar. Prav tako niso hoteli slišati ničesar o reševanju problema z agencijskimi delavci, dvigu plač, višjem regresu, vrnitvi dodatkov, ki so jih takoj v začetku leta enostransko ukinili po naših pogajanjih,« so zapisali v sindikatu.

Prodaja podjetja Engrotuš in priprave na predpraznično stavko

Ponovnemu odprtju trgovin ob nedeljah, ki ga je trgovinska zbornica predlagala po poletnih poplavah, so se v sindikatih Tuš, Spar, Ikea in panožnem SDTS odločno uprli z zahtevo za skrajšanje delovnika ob sobotah in višje plače. Sindikat Tuš pa je v tem času presenetila še novica o nameri prodaje podjetja Engrotuš Mercatorju, o čemer je uprava premeteno molčala. »Članstvo je postajalo nezaupljivo do sindikata, češ kako to, da sindikat nima nobenih informacij, čeprav so sestanki z upravo potekali vsak mesec. Marsikoga je začelo skrbeti, kaj bo prinesla prodaja. Potrpljenja je bilo vse manj, pojavili so se konflikti, kar je bila voda na mlin vodstvu podjetja, stopnjevalo se je tudi nezaupanje v moč članstva.« Zato so se konec novembra odločili, da bodo ponovno obiskali poslovalnice na terenu in pripravili novo kampanjo: »Naj bo zelena ali rdeča, naša sindikalna zvezda ostaja žareča!« Po neuspešnih pogajanjih, na katerih je sindikat skušal doseči izpolnitev zahteve o dvigu osnovnih plač najmanj na višino lanskoletne minimalne plače, so se delavke in delavci odločili za opozorilno stavko, v soboto, 30. decembra 2023.

Uprava je nato tik pred začetkom stavke sindikatu sporočila novo ponudbo: zvišanje osnove plače prodajalk na 1180 evrov bruto ter pričetek pogajanj za podpis podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je članstvo sprejelo in sindikat je stavko preklical. Prvotna zahteva sindikata je bila sicer dvig osnovne plače prodajalcev na 1450 evrov bruto, vmes so bili pripravljeni pristati na dvig osnovne plače najmanj na višino lanskoletne minimalne plače – 1203,36 evra, in se na koncu pogodili za dobrih dvajset evrov nižjo osnovno bruto plačo. Hkrati so dosegli tudi dogovor o ponovni uvedbi nekaterih dodatkov, vodstvo pa se je zavezalo, da bo v letu 2024 pristopilo k pogajanjem za kolektivno pogodbo v maloprodaji in jih zaključilo najkasneje v šestih mesecih.

Podporo stavki so izrazili v številnih poslovalnicah po Sloveniji. Foto Sindikat Tuš

 

»Razočaranje med delavkami in delavci zaradi odpovedi stavke je bilo veliko. Nezadovoljstvo je bilo vsaj v prvih dneh po odpovedi verjetno še toliko večje, ker so delavke v procesu mobilizacije presegle usmeritev na ozke ekonomistične cilje zvišanja plač in želele poslati vodstvu politično sporočilo odpora – po domače povedano, niso več bile pripravljene pustiti, da z njimi pometajo. Pritiski in šikaniranja, ki so jih izvajali vodstvo podjetja, regijski vodje in poslovodje, so bili sistematični in centralno vodeni, pri čemer je bil njihov glavni cilj razbiti delavski kolektiv. Pri tem so se poslovodje pogosto spravile na delavke v slabem ekonomsko-socialnem položaju, zlasti na nestandardno zaposlene delavke in delavce, tuje državljanke in državljane itn., a razočaranju navkljub je bila to pomembna šola in boj smo nadaljevali,« ugotavljajo v sindikatu.

Nedovoljeni pritiski na zaposlene

Med kampanjo so se delavke sicer soočale s hudimi pritiski, ki so se z napovedjo stavke samo še stopnjevali. Od vodstva Tuš so prejemale elektronska sporočila, naj stavko prekličejo, posamezne področne vodje in poslovodje so delavke, ki so se odločile za stavko v svojih poslovalnicah, šikanirale, jim prilagajale urnike, oglasil se je celo ustanovitelj Mirko Tuš, ki je z manipulativnim elektronskim sporočilom o pripadnosti podjetju in njemu osebno nekaj dni pred stavko marsikatero poslovodjo prepričal, da se stavki odpove.

Andraž Mali, je ob zaključku pogajanj  poudaril pogum in angažma delavk: »Zgodovinski podpis kolektivne pogodbe v Tušu je po decembrskih aktivnostih in dvigih plač v začetku leta nov spodbuden val sprememb za izboljšanje delovnih standardov v maloprodaji in širše. Je rezultat triletnega kolektivnega in pogumnega angažmaja delavk Tuša, Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Cedre. Terensko delo je ključnega pomena za sindikalno organiziranje v storitvenem sektorju, saj je delavstvo v pretežni meri neorganizirano in razdrobljeno po celotni Sloveniji. S številnimi prevoženimi kilometri smo obiskali številne oddaljene poslovalnice, se pogovarjali z delavkami, jih spodbujali, presegali strahove, jih informirali in opogumljali. Sindikat je pokazal moč. Kolektivna pogodba pa je izhodišče za nadaljnje izboljšave v Tušu in panogi. Velik izziv bo delovni čas in več prostega časa. Naj bo uspeh delavk Tuša spodbuda vsem delavkam in delavcem, da lahko uspemo.«

»Zadnja dva tedna sta bila izjemno naporna za vse odbornice in zaupnice. Pritiski so bili močni z vseh strani, prav tako so bile delovne obremenitve zaradi praznikov zelo velike. Kljub temu nam je uspelo mobilizirati in pripraviti na stavko več kot 40 poslovalnic, v nekem obdobju tudi več kot 70. Prvič v zgodovini maloprodaje je sindikat trgovinskega podjetja napovedal stavko. Prakse, kako se stavka v trgovskem podjetju, kjer je več kot 120 poslovnih enot, nismo imeli. Večkrat smo morali prirediti navodila. Skupaj z delavkami in SDTS smo na koncu vendarle oblikovali smiselna navodila in taktiko stavke,« je izpostavila koordinatorica Cedre v Podravju Tina Podbevšek. »Napoved stavke je sledila razmeroma kratki mobilizaciji, ki je imela izjemno močne učinke tako na sindikat kot na širšo javnost. Prav tako je mobilizacija razširila sindikalno mrežo na nove poslovalnice, številčno okrepila sindikalno organizacijo in pridobila nove odbornice. Celotna Slovenija je podprla sindikat Tuš in boj delavk in delavcev, ne samo za višjo plačo, temveč zato, da ne sme imeti nihče osnovne plače nižje od minimalne,« se zaključka lanskega leta spominja predsednica sindikata Mirjana Janjić.

Pogajanja za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe

Izjemna mobilizacija delavstva in javnosti ob decembrskih stavkovnih aktivnostih je upravo prisilila, da je k pogajanjem za podjetniško kolektivno pogodbo v letu 2024 pristopila resno in brez fige v žepu. Poleg plačnih zahtev so v sindikatu zahtevali predvsem večjo regulacijo in omejevanje fleksibilnosti zaposlenih. V osnutku kolektivne pogodbe, ki so jo spisali v SDTS, so kot prioritetne točke predlagali omejitev premeščanja v druge poslovalnice, omejevanje nadurnega dela, omejevanje neenakomerno razporejenega delovnega časa, pravico do odklopa, upoštevanje varnosti in zdravja pri delu, omejevanje uvajanja nestandardnih oblik zaposlitev itn.

Od januarja do srede junija so nato potekali redni sestanki odbornic, članstva in intenzivna tedenska pogajanja na sedežu uprave v Celju. V pogajalski ekipi so sodelovali predsednica Sindikata Tuš Mirjana Janjić, sindikalna zaupnica Suzana Ačko Bobovec, terenski koordinator Cedre Andraž Mali, generalni sekretar SDTS Ladi Rožič, sekretarka območne organizacije ZSSS Savinjska Mojca Stropnik ter pravna zastopnica območne enote ZSSS Savinjska Renata Potočnik.

Odbornice in odborniki Sindikata Tuš po srečanju. Foto Sindikat Tuš

 

Po dolgotrajnih pogajanjih je nato Sindikat Tuš v torek, 18. junija, podpisal podjetniško kolektivno pogodbo. S prvim septembrom pa bodo v sindikatu nadaljevali pogajanja z upravo za sistem nagrajevanja prodajalk od leta 2025 naprej. »Dinamika pogajanj, kot tudi spontani interesi sodelujočih članic in odbornic na vsečlanskih sestankih so večji poudarek dajali na plačne zahteve, medtem ko so mogoče vprašanja delovnega časa padala v ozadje. Dejstvo je, da so plače bile v Tušu leta zelo nizke, zato je bil to naš primarni cilj. Kljub temu nam je skupaj z delavkami uspelo izpogajati trenutno najboljšo podjetniško kolektivno pogodbo v trgovinski panogi, s kar nekaj inovativnimi, prelomnimi rešitvami na plačnem in ne-plačnem področju ter s tem postavili dobre temelje za naprej. Sindikat Tuš in delavke v maloprodaji so s tem dobili novo orodje v prihodnjem boju, a vprašanja delovnega časa, intenzivnosti dela ostajajo in temu se bomo morali posvetiti v prihodnje,« je še povedal Andraž Mali.

Bi lahko dosegli še več?

Po mnenju sindikata so pogajanja pokazala, da se je potrebno poglobljeno lotiti še krajšanja delovnega časa, manjšanja obremenitev in usklajevanja urnikov s potrebami prostega časa ter družinskimi obveznostmi. Velik problem je še vedno neenakomerno razporejen delovni čas; uprava nikakor ni pristala na skrajšanje delovnega časa s 56 ur tedensko na največ 48 ur tedensko, kar je sindikat v izhodiščih kolektivne pogodbe predlagal zaradi zaskrbljujočega manka zaposlenih. Delovni čas prodajalk in prodajalcev je namreč še vedno določen na 56 ur tedensko, kar seveda pomeni grozovite obremenitve trenutno zaposlenih. Takšna razporeditev delovnega časa tudi ni skladna z evropsko direktivo o delovnem času iz leta 2003, ki določa, da povprečni delovni čas v tednu, vključno z nadurami, ne sme presegati 48 ur (Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa).

V sindikatu so zato vzpostavili dve delovni skupini (DS), in sicer DS za ureditev delovnega časa in DS o uvajanju novega pravilnika o ročnem premeščanju bremen, ki ga je izboril SDTS. Z izvajanjem slednjega bo podjetje moralo poskrbeti za varnost in zdravje delavcev, in sicer z različnimi ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo na izmeni dovolj delavcev, dovolj primerne delovne opreme, pripomočkov in mehanskih pomagal za dviganje in premeščanje bremen. Akcijo za uveljavljanje pravilnika so sprožili v SDTS tudi na panožni ravni, smiselno pa se jim zdi tudi povezovanje s sindikati v socialnem varstvu in skrbstvu, kjer so zaposlene bolničarke, negovalke in medicinske sestre izpostavljene ogromnim obremenitvam.

Andraž Mali ob tem poudarja, da razmere v trgovinski panogi še naprej ostajajo težavne: delavcev primanjkuje, delajo za tri, intenzivnost dela je velika. Po letošnjih podatkih Urada za makroekonomske raziskave (Umar) pri nas največje dobičke dosega prav trgovski kapital, zato je čas, da se začnemo aktivno pogovarjati o krajšanju odprtja trgovin ob sobotah, omejevanju neenakomernega razporejenega dela, poudarjajo v sindikatu. »S krepitvijo ostalih sindikatov v maloprodaji (v trgovskih korporacijah Spar, Lidl, Eurospin, Ikea, Hofer ipd.) lahko dosežemo še več na panožni in državni ravni. Vzpostaviti moramo aktivno, solidarno in povezano gibanje delavk in delavcev v maloprodaji. V sindikatu pa že načrtujemo pripravo predlogov za izboljšanje podjetniške kolektivne pogodbe Tuš v letu 2025. Skupaj nam lahko uspe!«

Miha Poredoš


Kaj vse izboljšuje podjetniška kolektivna pogodba?

  1. Postopni dvig plač prodajalk nad minimalno plačo in skladni dvig plač na vseh preostalih delovnih mestih. Osnovna plača prodajalke bo od 1. 6. 2024 dalje znašala 1270 evrov bruto in od 1. 1. 2025 dalje 1300 evrov bruto. Plača se bo vsako leto dvigovala hkrati z dvigom minimalne plače in ne bo nikoli več manjša od minimalne.
  2. Omejitev premeščanja v druge poslovalnice na največ 50 kilometrov od kraja bivanja in največ 30 dni v letu. Za starše otrok do konca 1. razreda osnovne šole bo od 1. 1. 2025 dalje veljala omejitev na največ 30 kilometrov in skupno 30 dni v letu.
  3. Dodatki za premeščanje v druge poslovalnice
    1. 1–7 dni = 50 EUR
    2. 8–15 dni = 100 EUR
    3. 16–30 dni = 200 EUR
  4. Omejevanje prekarnega dela tako, da bo moral delodajalec agencijskim delavcem po 5 mesecih dela v Tušu ponuditi zaposlitev za nedoločen čas pri Engrotušu.
  5. Dodatek za mentorstvo in uvajanje novih delavcev bo izplačano skladno s panožno kolektivno pogodbo.
  6. Delodajalec bo moral na predlog sindikata delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 18. leta starosti – zagotoviti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri izrabi letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.
  7. Neenakomerno razporejen delovni čas in nadurno delo bo delavcu, starejšemu od 55 let, možno odrediti samo na podlagi njegovega pisnega soglasja.
  8. Pravica do odklopa – z delavcem po preteku delovnega časa ni več dovoljeno kontaktirati.
  9. Dodatnih 6 dni plačane odsotnosti za oskrbo bližnjih (oskrbovalski dopust) in 6 dni plačane odsotnosti za žrtve nasilja v družini.
  10. Dodatek na delovno dobo – skladno s panožno kolektivno pogodbo.
  11. Izplačilo solidarnostne pomoči tudi za dolgotrajne bolniške odsotnosti.
  12. Pri prevozu na delo so delavci in delavke upravičeni do 85 odstotkov vrednosti vozovnice javnega prevoza ali 0,20 evra za vsak prevoženi kilometer. V primeru dela ob sobotah ali ponovnega prihoda na delo v istem delovnem dnevu so delavci in delavke upravičeni do dodatnega izplačila kilometrine za prihod na delo in odhod z dela v višini 0,19 evra na kilometer.
  13. Znesek povračila za prehrano se dvigne na 6,90 evra.
  14. Delodajalec bo aktivno spremljal vpeljavo pravilnika o ročnem premeščanju bremen ter zagotovil do 20 plačanih ur za sindikalno delo na področju varnosti in zdravja pri delu.

Delavska enotnost

Ta prispevek je bil objavljen v trinajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod trinajste letošnje redne številke (11. 7. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!

Share