Andrej Ferlic
Je predsednik Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) v podjetju PUP-Saubermacher, d. o. o., ki v Šaleški dolini in Zgornji Savinjski dolini skrbi za odvoz gospodinjskih odpadkov ter drugih nevarnih in nenevarnih odpadkov po vsej Sloveniji. Sindikat v podjetju je pred kratkim praznoval prvih pet let delovanja, Andrej, ki sicer dela z nevarnimi snovmi, pa je bil na kongresu potrjen za nov petletni mandat.
Kako je prišlo do ustanovitve sindikata v podjetju?
V podjetju, ki na področju ravnanja z odpadki samostojno deluje od leta 2003, je že prej obstajal sindikat, ni pa bil zares dejaven. Zato smo se v letu 2019 odločili, da se povežemo v sami skupini Saubermacher v skupen sindikat. Zaradi spleta okoliščin, pritiskov, je na koncu uspelo samo nam. Vstopili smo v kontakt z Edvardom Jazbinškom, predsednikom podjetniškega Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) v celjskem komunalnem podjetju Simbio. Povezal me je z Mojco Stropnik, območno sekretarko ZSSS Savinjska, ki je oseba z vso mero strokovne integritete, da smo se že na prvem skupnem srečanju odločili ustanoviti podjetniški sindikat SKVNS tudi v našem podjetju. Nato pa smo ob skupnem sodelovanju samo še rasli.
S kakšnimi izzivi se soočate pri svojem delu?
Sindikalno delo je nenehna borba, saj imajo direktorji v podjetju običajno v prvem planu interese lastnikov, ti pa želijo, da je podjetje čimbolj konkurenčno, dobičkonosno. Mi kot sindikat pa si želimo, da se ta dobiček pošteno in pravično deli med zaposlene. Trenutno se že dalj časa pogajamo tudi za sklenitev nove podjetniške pogodbe, saj je trenutna stara že vsaj dvajset let. Vmes se je večkrat dvignila minimalna plača, inflacija je visoka, skratka kar je zapisano, je že zastarelo. Višanje plač, regresa in poslovne uspešnosti sicer sproti urejamo. Odprte pa so še nekatere druge zadeve, na primer dodatki in njihovo obračunavanje pri plači. Trenutno imamo v osnovni plači obračunane tri dodatke: za praznike, pogoje dela in delovno dobo.
Imate z vodstvom podjetja dogovorjene posebne ugodnosti za člane sindikata?
Trenutno ne. Je pa vedno izziv, ko se pogovarjamo z vodstvom podjetja o možnih ugodnostih zgolj za naše članstvo. Priročni smo, ko je treba implementirati različne zakonodajne rešitve, ko pa beseda nanese na to, se pripravljenost na njihovi strani zaključi.
Na kaj si najbolj ponosen v preteklem mandatu?
Predvsem so se izboljšali odnosi med zaposlenimi v podjetju. Postali smo nekakšna ekipa, tim sodelavcev, ki si zaupa, in tako se lahko veliko stvari medsebojno dogovorimo. Ogromno se je naredilo na plačnem področju. Se pravi na tistem, kar sodelavec prinese mesečno domov in kar prinaša eksistenčno varnost za življenje.
Ali kakšno stvar obžaluješ?
Da nismo v celoti sprejeti med zaposlenimi, ki niso člani. Še vedno je čutiti nek odpor proti sindikatu ali pa nas doživljajo kot oviro pri lastnih interesih. Vseeno se trudimo, da bi povezovali, ne glede na to, ali je nekdo član ali ne.
Je mlade težko navdušiti za delo v taki dejavnosti?
Čisto odvisno, ljudje smo si različni, nekaterim tako delo ustreza, drugim manj. Trenutno smo nekje na polovici po številu upokojitev in novih zaposlitev. Vsekakor pomanjkanje zanimanja za ta poklic med domačo delovno silo podjetje rešuje s postopno avtomatizacijo tovornih vozil za pobiranje odpadkov. Tako da bodo delavci – vozniki smetarskih tovornjakov v prihodnje lahko zabojnike natovarjali sami, ali pa bodo zaposlovali delavce preko agencij. Poraja se skrb, ali bodo v enakopravnem položaju z že zaposleni oziroma obratno. Vsekakor novozaposlenih ne »nadlegujemo«, da naj se včlanijo. Tistim, ki pa se v podjetju zaposlijo za stalno, se predstavimo in jih neobvezujoče povabimo v naše vrste.
Kakšne so lastnosti, ki jih mora imeti pravi obraz sindikata?
Iskreno povedano se mi zdi najpomembnejši pošten odnos do svojih sodelavcev. S pozitivnimi dejanji je potrebno graditi zaupanje. Člane sindikata moraš tudi nujno obveščati o vseh aktualnih pogovorih in pogajanjih, da dosežeš čim večjo transparentnost. Nič ni narobe, če jim poveš, zakaj nek predlog ni šel skozi itn. Biti moraš biti tudi dober poslušalec in mediator, saj so njihova pričakovanja lahko včasih nerealna. Potreben je medsebojni dialog, dvosmerna komunikacija, ki mora biti na koncu vsekakor konstruktivna.
