V veljavi spremembe kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti

19. 1. 2024

V drugi polovici decembra so se v Biotermah Mala Nedelja zbrali predsedniki in predsednice Združenja industrijskih sindikatov Slovenije (Ziss), ki združuje Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis) in Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD). Predstavniki Stupisa so opravili 3. sejo predsedstva, predstavniki SDGD pa 3. sejo republiškega odbora. Poleg obravnave dokumentov so imenovali tudi nova sekretarja obeh dejavnosti za območje Koroške, Podravja in Primorske ter Notranjske.

Zbrane predstavnike podjetniških sindikatov je uvodoma nagovorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Predstavila je ključne zakonodajne spremembe v tekočem letu, h katerim je s svojim angažmajem pomembno prispevala Zveza in bistveno posegajo tudi v gradbeno in tekstilno dejavnost. Osredotočila se je predvsem na spremembe pri evidentiranju delovnega časa, varstvu sindikalnih zaupnikov, ročnem premeščanju bremen in čezmejnem izvajanju storitev.

Sekretar Zissa Oskar Komac je še posebej izpostavil 18. člen novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) o subsidiarni odgovornosti delodajalcev, za katerega so si v SDGD še posebej prizadevali. Člen določa, da so glavni izvajalci gradbenih del po novem odgovorni ne samo za plače lastnih zaposlenih, ampak tudi za zagotavljanje plačila prispevkov in plače delavcem, ki so zaposleni pri njihovih podizvajalcih, če jih ti ne plačajo. Podrobneje je ta pravica opredeljena tudi v noveli zakona o delovnih razmerjih, kjer je v 141.a členu zapisano, da naročnik, ki za gradbeno storitev sklene pogodbo z izvajalcem, ni v pogodbenem razmerju s podizvajalcem, ki mu izvajalec odda v izvajanje del posla. Zato je kot pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec in za katerega besedilo 141.a člena določa subsidiarno odgovornost, mišljen izvajalec. Glavni naročnik ni pogodbenik podizvajalca, zato zanj določba 141.a člena ZDR-1 ne ustvarja nobenih obveznosti.

Da bi se izognili napačnemu razumevanju, je treba pojasniti, da se v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem kot »naročnik« sicer šteje izvajalec, ni pa s tem mišljen (glavni) naročnik, s katerim ima izvajalec sklenjeno pogodbo

V nadaljevanju so delegati obravnavali in soglasno potrdili še zapisnika 1. korespondenčne seje in 2. redne seje republiškega odbora SDGD, zapisnik 2. seje predsedstva Stupisa ter kratko obravnavali in soglasno sprejeli finančno poročilo Zissa ter poročilo nadzornega odbora Zissa za leto 2022, finančni načrt za leto 2023 in programske smernice za delo v letu 2023. Ena izmed pomembnejših točk programskih smernic Zissa v lanskem letu so bila pogajanja za spremembe kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (KpGD) ter aktivnosti v okviru mednarodnega projekta Susodco, pri katerem so razvijali metode predstavitve in odprave stigmatizacije poklicev v gradbeništvu v Bolgariji, Belgiji, na Cipru, v Grčiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Na ravni evropske in svetovne zveze gradbenih in lesnih delavcev (BWI & EFBWW) pa Ziss sodeluje tudi v prizadevanjih za uvedbo t. i. zelene karte za napotene delavce ter ureditev minimalne plače na ravni Evropske unije.

Debata se je razvila tudi glede sprememb krovne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, pokritosti podjetniških kolektivnih pogodb (Kp) in usklajevanja minimalne plače z inflacijo. Tu je bila izpostavljena težava v nekaterih sektorjih, ki so v tarifnem delu Kp določili najnižjo osnovno plačo v znesku minimalne, a se odpovedali različnim dodatkom.

Spremembe kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti 

Predsednik SDGD Franc Niderl je v predstavitvi sprememb kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (KpGD), ki veljajo od 1. januarja letos, izpostavil predvsem spremembe dodatka za delo na oddaljenem gradbišču za delavce, ki v službenem vozilu dnevno prihajajo na gradbišče in odhajajo z njega ter se jim čas prihoda na delo in odhoda z dela ne všteva v delovni čas. Izpostavil je tudi spremembe tarifnega dela Kp, s katerimi se je za dobrih šestdeset evrov dvignila najnižja osnovna plača, višja pa so tudi nadomestila za malico in nadurno delo. V podobnem razmerju so se dvignile tudi jubilejne nagrade za neprekinjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Predsednik Stupisa Jožef Horvat pa je predstavil potek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Glavna zahteva sindikata je najnižjo osnovno plačo v tarifni prilogi postaviti na raven minimalne plače, še posebej, ker so razmere v dejavnosti tekstila trenutno precej zaskrbljujoče, osnovne plače pa se niso uskladile že od leta 2014. Pogajanja se bodo nadaljevala v tem letu, glavne teme bodo še določitev minimalne plače kot osnove za obračun dodatkov ter dvig njihove vrednosti, predvsem nadurnega dela. Cilj je, da bi se končne plače čim bolj približale tistim v podobnih dejavnostih.

 

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v prvi letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve redne številke (18.1. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!