Zahtevajo dvig osnovnih plač, vrnitev dodatkov in več delavcev na izmeno

15. 12. 2023

Kljub lani doseženem zvišanju plač, se je v letu dni stanje v poslovalnicah Engrotuša poslabšalo. Izgorelost in preobremenjenost, odvzem dodatkov, nadaljevanje premeščanja v druge poslovalnice, prenizke plače, šikaniranje in nadlegovanje tistih, ki se želijo sindikalno organizirati, so glavni razlogi, da je delavkam in delavcem združenim v Sindikatu Tuš, prekipelo. V primeru, da uprava podjetja ne bo uresničila njihovih zahtev bodo v času predprazničnih nakupov stopnjevale sindikalne aktivnosti, ne izključujejo možnosti stavke.

Kljub temu, da je sindikat z lansko kampanjo dosegel zvišanje osnovnih plač v podjetju na 1060 evrov bruto in se tako približal lanski minimalni plači, so delavci in delavke po letošnjem rekordnem zvišanju spet ostali pod njo. »V trgovinski panogi delamo večinoma ženske, ki nam takšna plača, zgolj 53 evrov nad pragom revščine ne zagotavlja ekonomske neodvisnosti. Naše delavke težko preživijo le s svojo plačo. Vse, ki imamo starše še žive, si med seboj pomagamo, kajti tudi naši starši imajo nizke plače ali mizerne penzije. Zato zahtevamo zvišanje osnovne bruto plače, ki ne sme biti nižja od minimalno zakonsko določene plače in se mora usklajevati z inflacijo,« je povedala Mateja Stopinšek, sindikalna zaupnica sindikata TUŠ in oddelkovodja. Nova zahteva je postavljena pri znesku 1450 evrov bruto.

»Vrnite nam dodatke, ki nam pripadajo!«

Lanski dvig plač je mesec dni kasneje nekaterim zaposlenim prinesel novo razočaranje – podjetje je, tako opisujejo zaposlene, enostransko odpravilo prej določene dodatke za nočno delo skladiščnikov, pekov, za delo v hladilnici, dodatke za izmenovodje, dodatke za napredovanje, posebno obremenitev del in delo na hitrih blagajnah. Zaradi tega so njihove osnovne plače še nižje kot bi bile sicer in ta razkorak so naslovile na pogajanjih z vodstvom, v torek, 19. decembra, ko se bodo odločale tudi o nadaljevanju stavkovnih aktivnosti. »Ukinjanje dodatkov deluje proti našemu cilju višanja plač, zato to potezo vodstva Engrotuša razumemo kot poskus razbijanja moči sindikata. Po tej potezi vodstva so se številne izmenovodje izčlanile iz sindikata,« je povedala Suzana Ačko Bobovec in poudarila, da je sindikat v letu 2022 sicer uspel doseči omejitev premeščanja delavk in delavcev na območje 50 kilometrov od kraja bivanja, s čimer imajo zdaj delavke in delavci več prostega časa, saj se je občutno zmanjšal čas, ki ga prebijejo na cestah.

Velike obremenitve, premalo delavcev

A samega premeščanja je še vedno veliko, razlog pa tiči v premajhnem številu zaposlenih v poslovalnicah. Velik problem v Tušu je že to, da si nekdo vzame dopust – to je tako neobičajno, da morajo v tem času priti pomagati zaposleni iz drugih poslovalnic. Podobno je v primeru, ko gredo delavke in delavci na bolniško zaradi bolezni ali poškodb. »Naložimo dva, tri vozičke in vse tri vozičke peljemo po hodnikih 20 metrov v trgovino in potem tam hitimo, razlagamo. Strežemo kruh, delikateso, mesnico – ena zaposlena popoldan sedem ur. Dejansko nima niti časa, da gre na WC, nima niti časa, da gre na malico. Dve zaposleni v poslovalnici popoldne delata in dejansko ne moreta niti druga drugo pokrivati, ker blagajna je tukaj, oddelek je na drugi strani in dejansko ne gre.«

Ladi Rožič precej kritično ocenjuje razmere v dejavnosti trgovine v Sloveniji. Foto M.P.

 

Če pa delavcev ni, je generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič pozval k skrajšanju delovnega časa ob sobotah, saj je treba zaščititi zdravje delavk in delavcev ter dvigniti kvaliteto življenja. »Trgovina je največja dejavnost v državi. Zaposluje preko 100 tisoč zaposlenih, lansko leto je imela 1,2 milijarde evrov dobička, predlani je imela 1,3 milijarde in zaradi teh 100 milijonov evrov manj že gori rdeča luč pri vseh delodajalskih organizacijah,« je izpostavil Rožič. »Vse te zahteve, ki jih kolegice izpostavljajo, temeljijo na dodatni obremenitvi zaposlenih. Z določenimi akcijami smo v SDTS skušali to preprečiti. Uspelo nam je, da sta ministrstvo oziroma vlada potrdila pravilnik o ročnem dvigovanju bremen, kar pomeni to, da se bodo delovna mesta ocenila, in na podlagi tega bomo videli, kako so delavci v trgovini obremenjeni. Prve analize kažejo, da se firme tega izogibajo kot hudič križa, ker že po štirih urah je delavka v rdečem območju in bi morala nehati delati. Če ne bodo dodatno zaposlovali, bodo trgovine morale krajšati obratovalni čas.«

Mirjana Janjić, predsednica sindikata Tuš

»Zahtevamo, da se pričnejo pogajanja za podjetniško kolektivno pogodbo, katere osnutke smo posredovali že junija 2023, ob prodaji podjetja zahtevamo ohranitev do sedaj dogovorjenih pravic za delavce, zahtevamo višje plačo ter več delavcev na izmeno.«

Uvoz tuje delovne sile v dejavnost trgovine panogi prej škodi kot koristi, saj v praksi opažajo, da tujci, ki pridejo v Slovenijo izven Evrope, ob prejemu enotnega delovnega dovoljenja zaradi nizkih plač delo rajše poiščejo v naši severni sosedi. »Slovenija je trgovinska država, samo letos se je odprlo 25 velikih trgovin, kar pomeni, da če se odpira, potem je tu denar in del tega bi morali imeti tudi zaposleni. Leta 2012 je bila dodana vrednost na zaposlenega 47 tisoč evrov, deset let kasneje pa že 58 tisoč evrov. Želimo torej, da je delavec dostojno plačan, ne pa da životari na pragu revščine,« je odločen Rožič.

Varno, zdravo in spoštljivo delovno okolje je osnovna človekova pravica

Zaradi pomanjkanje delavk in delavcev, delavke delajo delo treh ali štirih; izčrpanost je velika, to pa pomeni tudi stres, pritiske. Zato se številne poslovodje, ki niso vešče svojega dela in so brez socialnih veščin, znašajo nad sodelavkami, jih šikanirajo in trpinčijo, je povedal Andraž Mali, koordinator Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA). Zato zahtevajo: več delavcev na izmeno, uvedbo izobraževanja za poslovodje o varnem, zdravem in spoštljivem delovnem okolju in takojšnjo rešitev odprtih primerov mobinga, ki ga poslovodje izvajajo nad zaposlenimi. Zahtevajo pa tudi uvedbo izobraževanja o delavskih standardih in pravicah za poslovodje in delavce.

Ljiljana Jovanović, koordinatorica odbora za skupno dobro Sindikata TUŠ in delavka na sadju je medtem opozorila tudi na problem neenakomerno razporejenega delovnega časa v panogi maloprodaje, ki omogoča podjetjem, da tudi mlade mamice in delavke ter delavci starejši od 55 let delajo več kot 7 ur ob 6 dnevnem delovnem tednu. »Zaščita, ki jo predvideva zakon o delovnem razmerju zanje v tem primeru ne velja. To ni nadurno delo, temveč se ure beležijo kot višek in zato ne izplačujejo drugače kot v obliki dopusta. Naj jih imenujejo tako ali drugače – gre za ure, ko so delavke na razpolago podjetju. Zato zahtevamo odpravo neenakomerno razporejenega delovnega časa za delavke nad 55 let, starše z majhnimi otroki in nosečnice.«

Če jim vodstvo ne bo prisluhnilo bodo stavkali

Ker je vodstvo podjetja očitno pozabilo na leto 2022, ko so se delavke in delavci Tuša prvič združili in pokazali, kako močni so lahko, ga bodo po besedah predsednice sindikata Tuš Mirjane Janjić na to ponovno spomnili. »Smo v zaključenem krogu pogajanj, a pri številnih zahtevah še nismo blizu dogovora! Zato v torek, 19. 12., pričakujemo na sestanku ob 10.00 konkretne odgovore s strani vodstva, o katerih se bo sindikat naknadno na skupnem sestanku posvetoval, ali sprejme rešitve ali napove stavkovne aktivnosti.«

Mirjana Janjić, predsednica sindikata Tuš poziva upravo podjetja k podpisu podjetniške kolektivne pogodbe. Foto M.P.

Delavstvo je medtem že sprejelo odločitev, da svoje zahteve podkrepi v soboto, 16. 12., ko bodo delavke in delavci po poslovalnicah začeli delati solidarno – po vseh veljavnih pravilih in standardih. »Ne bomo delale za tri! Ne bomo prekinjale časa za malico! Šle bomo na stranišče, pile bomo vodo, ko smo žejne, robo bomo dvigovale iz počepa in ne s skolnjenim hrbtom, upoštevale bomo navodila zdravja in varstva pri delu,« je bila odločna Jovanović, Ačko Bobovec pa je dodala: »Čas je, da poskrbimo zase – tako, da stopimo skupaj in s tem prisilimo podjetje, da zaposli več delavk in delavcev.«

Mercator kupil skupino Engrotuš

Maloprodajne poslovalnice ter veleprodajo Cash & Carry je novembra kupil Mercator oz. njegov hvraški lastnik, koncern Fortenova. Mercator naj bi imel v Sloveniji okrog četrtinski tržni delež, s Tušem bi se ta lahko povzpel na okrog 35 odstotkov. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj, če njegov tržni delež na slovenskem trgu presega 40 odstotkov, če gre za dve podjetji ali več, pa mora biti ta delež višji od 60 odstotkov. Mercator ima po javno dostopnih podatkih okoli 460 prodajnih enot, Tuš približno 260. Združujeta se dve podjetji z izgubo, lastnik, hrvaški koncern Fortenova, pa posluje pod bremenom visokih obrestnih mer od svojih financerjev. Kot v članku v časopisu Večer, 16.12., še ugotavlja avtor Damijan Toplak, bi Mercator lahko imel več motivov za nakup verige trgovin Tuš. Po eni strani je tako preprečil, da bi na slovenski trg stopil nemško trgovski koncern Rewe, ki kot močna evropska trgovska veriga s svojimi drogerijami predstavlja konkurenco Mercatorju. Po drugi strani bo z nakupom Tuša dosegel večjo ekonomijo obsega, s čimer lahko izboljša pogoje pri dobaviteljih in doseže sinergije, denimo pri logistiki in režiji, še zapiše Toplak.

Pripravil Miha Poredoš

Zahteve, ki jih je sindikat, s široko podporo delavstva, predstavil vodstvu:

  • PODPIS KOLEKTIVNE POGODBE NA PODJETNIŠKI RAVNI: 
  • OB PRODAJI PODJETJA OHRANITEV ŽE DOGOVORJENIH PRAVIC
  • VIŠJA PLAČA
  • VEČ DELAVCEV NA IZMENO
  • VRNITEV VSEH ODVZETIH DODATKOV
  • DOLOČITEV KONKRETNE POSLOVALNICE V POGODBI O ZAPOSLITVI kot KRAJ OPRAVLJANJA DELA
  • ODPRAVA ŠIKANIRANJA IN TRPINČENJA
  • TAKOJŠNJA REŠITEV ODPRTIH PRIMEROV MOBINGA V KORIST USTRAHOVANIM DELAVCE
  • ZAŠČITA STAREJŠIH DELAVK IN DELAVCEV TER STARŠEV Z MAJHNIMI OTROKI

Za dostojno plačilo in delo v trgovini! Nedelj ne damo!

Zgodovinski uspeh delavk in delavcev Tuša!

 

Share