Ne novim varčevalnim ukrepom! Pravičen dogovor za vse delavce

12. 12. 2023

Več kot petnajst tisoč delavk in delavcev iz vse Evrope je danes protestiralo pred evropskimi institucijami v Bruslju proti načrtom Evropske komisije za začetek izvajanja novega programa varčevanja

Demonstracije, ki jih je sklicala Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), so del širše kampanje »Pravičen dogovor za vse delavce«, potekajo pa v času, ko se ministri in poslanci Evropskega parlamenta pogajajo o reformi pravil gospodarskega upravljanja Evropske unije. Po sedanjem osnutku predloga bo moralo 14 držav članic, med njimi tudi Slovenija, zgolj prihodnje leto svoje proračune oklestiti za skupaj 45 milijard evrov.

Predlagana fiskalna reforma bo nadomestila prejšnja pravila iz leta 2020, ki so bila začasno zamrznjena, da bi se odpravile gospodarske posledice pandemije. Splošna izhodna klavzula iz Pakta EU za stabilnost in razvoj po pandemiji korona virusa je namreč dovoljevala negativna odstopanja pri proračunskem načrtovanju. Nova pravila naj bi začela veljati 1. januarja 2023, vendar doslej še ni bilo doseženega dogovora o tem, kakšna naj bi bila. Po sedanjem predlogu bi morale države članice s primanjkljajem nad 3 % BDP vsako leto zmanjšati svoj proračunski primanjkljaj za najmanj 0,5 % BDP, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest, nižje plače, ukinjanje socialnih in drugih javnih programov ter postopno privatizacijo javnih storitev. Večina držav članic EU, ki bi sledila takšnim fiskalnim usmeritvam, pa ne bi mogla več izvajati naložb, ki so potrebne za doseganje socialnih in podnebnih ciljev EU.

To potrjuje tudi septembra objavljena raziskava ameriškega Massachusetts Institute of Technology (MIT) o političnih posledicah varčevalnih ukrepov, ki so jo raziskovalci opravili na vzorcu rezultatov več kot 200 parlamentarnih volitev v Evropi, v zadnjih desetih letih. Raziskava MIT je pokazala, da tovrstni varčevalni ukrepi dolgoročno najbolj koristijo strankam skrajne desnice, ki se zavzemajo za privatizacijo ključnih podsistemov javnega sektorja. Da evropski državljani in državljanke kot prednostne naloge Evropske unije prepoznavamo zagotavljanje višjega življenjskega standarda in predvsem boljših javnih storitev, je pokazala tudi nedavno objavljena raziskava Eurobarometra. Pol leta pred evropskimi volitvami so za nas najpomembnejši boj proti revščini (36 %) in podnebnim spremembam (29 %), podpora gospodarstvu (29 %) ter javnemu zdravju (34 %).

Koliko javnih uslužbencev bi lahko zaposlili, če “zlato fiskalno pravilo” prihodnje leto ne bo uveljavljeno? (za povečavo klikni na tabelo)

Evropski sindikati proti uveljavitvi »zlatega fiskalnega pravila«!

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in njene podružnice so zato na današnjih demonstracijah pozvale k:

• sprejemanju pravil gospodarskega upravljanja, ki postavljajo blaginjo ljudi in planeta nad samovoljne omejitve, vključno z »zlatim fiskalnim pravilom«, ki naj naložbe v socialne in podnebne cilje EU ter pravičen prehod izključi iz omejitev proračunske porabe;
• ohranitvi solidarnostnih mehanizmov EU, ki so bili uvedeni med pandemijo, kot je Sklad za odpornost in okrevanje, ki bi morali postati trajni, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji pri naložbah;
• dodatnemu enoletnemu podaljšanju splošne izstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, da se zagotovi dovolj časa za trajnostno reformo pravil gospodarskega upravljanja;
• ustvarjanju novih pobud, ki so potrebne za zagotovitev pravičnega položaja delavcev, vključno z boljšimi delovnimi mesti in višjimi plačami, podporo kolektivnim pogajanjem, boljšimi delovnimi pogoji in odpravo prekarnega dela.

Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je na demonstraciji pozvala k pravičnemu dogovoru za delavce, ki bi zagotavljal višje plače, kakovostna delovna mesta, krepitev kolektivnih pogajanj in močne javne storitve. »Vrnitev k varčevanju bi povzročila izgubo delovnih mest in zniževanje plač ter manj sredstev za že tako preobremenjene javne storitve. Uveljavitev zlatega fiskalnega pravila bi sprožila novo uničujočo recesijo, večina držav ne bi mogla izvajati naložb, potrebnih za izpolnitev obljub, ki so jih voditelji EU dali na podnebni konferenci v Dubaju, najbolj pa bi jo občutili prav delavke in delavci. Čas je, da se začnemo učiti iz lekcij preteklosti in zagotovimo, da bodo gospodarska pravila EU postavila blaginjo ljudi in planeta pred povsem samovoljne omejitve evropskih političnih elit.«

Nekaj utrinkov z današnjega protestnega shoda:

Pripravil Miha Poredoš

Avtorja fotografij: Jure Čuček (ZSSS) in Tea Jarc (ETUC)

*Izračuni Evropske konfederacije sindikatov so bili narejeni na podlagi podatkov Evropske komisije o BDP in primanjkljaju. Primanjkljaj je pričakovana vrednost za leto 2023. Podrobneje na povezavi.