Evidence delovnega časa zagotavljajo 40-urni delovnik

16. 11. 2023

V ponedeljek, 20. novembra, stopi v veljavo prenovljeni Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki bolj podrobno odreja beleženje delovnega časa in hrambo evidence o izrabi delovnega časa. Noveliran je bil že leta 2022 zaradi številnih kršitev v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem počitkov, šele zdaj, tik pred uveljavitvijo pa na naše začudenje vzbuja orkestrirano nasprotovanje delodajalcev. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je za medijski portal N1 včeraj celo izjavil, da je zakon neizvedljiv, saj podjetja ne vejo kako naj ga realizirajo. A to nikakor ne drži.

Spomnimo: na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 13. 9. 2022 smo vsi trije socialni partnerji soglasno podprli spremembe ZEPDSV,  v imenu svojih članov so to storile tudi reprezentativne delodajalske organizacije. Delodajalci so na novinarski konferenci po seji ESS jasno in nedvoumno izrazili prepričanje, da »spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače.«  V ZSSS se zato upravičeno sprašujemo ali imajo predstavniki delodajalskih organizacij, članic ESS, izredno kratek spomin ali pa se zgolj sprenevedajo. Dopuščamo pa tudi možnost, da več ne poznajo pomena besede kompromis in soglasje.

V Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ostro nasprotujemo kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenile »zamrznitev« oziroma prestavitev uporabe določb Zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti (ZEPDVS) in s tem povezane uporabe določb, ki se vežejo na evidenco delovnega časa. Prav tako izražamo začudenje, da tovrstni predlogi, prihajajo s strani tistih politikov, ki imajo v okviru programov svojih strank zaščito zaposlenih, njihovo dostojanstvo in spoštovanje človekovih pravic uvrščeno izredno visoko.

V kolikor bi Vlada Republike Slovenije sledila delodajalskim pozivom, bi to pomenilo, da je pričela z uvajanjem tako imenovane politike »zamrzovanja« na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij. Drugače razmišljanj o zamrznitvi usklajevanja socialnih transferjev, plač v javnem sektorju in sedaj še že sprejetih sprememb na področju evidenc delovnega časa ni moč razumeti.

Pravica do urejenega delovnega časa, 40-urnega delovnega tedna, pravica do počitka in odmora, so temeljne človekove pravice.

Pravica do urejenega delovnega časa, 40-urnega delovnega tedna, pravica do počitka in odmora, so temeljne človekove pravice. Prav pri uresničevanju te temeljne človekove pravice je po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo v zadnjih letih ogromno kršitev s strani delodajalcev. Slednje je jasno in nedvoumno razvidno iz vsakokratnega letnega poročila Inšpektorata RS za delo, ki je pristojne vsakič tudi opozoril na potrebo po spremembi zakonodaje s tega področja. Tako je bilo na primer samo v letu 2022 ugotovljenih 455 kršitev ZEPDVS ali če citiramo omenjeno poročilo: »Delodajalci delovni čas še vedno kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti. Inšpektorji za delo na terenu opažajo, da so evidence delovnega časa velikokrat prirejene (na primer dvojne evidence). Na drugi strani pa nekateri delodajalci želijo fleksibilno razporejanje delovnega časa ter evidenc ne vodijo pravilno.«

Če k temu dodamo še kršitve s področja zagotavljanja počitkov in odmorov, razporejanja delovnega časa ter prepoved opravljanja nadurnega dela in kršitev s področja obračuna in izplačila plač, ki je z delovnim časom neposredno povezano ter zaradi majhnega števila inšpektorjev še redke preglede s tega področja, potem ugotovimo, da je to področje resnično nujno potrebno dodatne ureditve in nadzora. Pri tem opozarjamo, da posamezna kršitev na tem področju ne zadane samo enega zaposlenega ampak običajno veliko večino zaposlenih pri delodajalcu. Zato je nerazumljivo, da bi se uporaba že sprejete spremembe ZEPDVS, zakona h kateremu je Inšpektorat RS za delo pozival vsako leto, »zamrznila« oziroma odložila. To bi pomenilo, da delodajalci lahko nemoteno nadaljujejo s kršitvami.

Zamrznitev izvajanja zakona bi pomenila, da delodajalci lahko nemoteno nadaljujejo s kršitvami.

Spomnimo: V Gospodarski zbornici Slovenije so ob sprejemu zakona izjavili, da »je bil glede omenjenega predloga zakona narejen velik preobrat in doseženo besedilo, ki je sprejemljivo za vse tri strani« (Pogajalska skupina dosegla dogovor glede elektronskih evidenc za zaposlene, Združenje Manager). Zato smo najmanj začudeni nad izjavami predstavnikov delodajalcev. Tovrstne izjave je moč razumeti zgolj tako, da so se šele sedaj začeli zavedati, da ureditev delovnega časa po novem pač ne bo več dopuščala »ribarjenja v kalnem« oziroma vodenje evidence o opravljenih urah pavšalno, za nazaj in v škodo zaposlenih delavcev. Sklepamo lahko, da jih točno to najbolj moti.

Za dodatno osvežitev spomina o stališču delodajalskih organizacij, ter da sprejeta ureditev na področju evidentiranja delovnega časa predstavlja kompromis med pogajalci prilagamo še povezavo na izjave za javnost, ki so bila podana takoj po zaključku pogajanj s strani pogajalcev (https://www.youtube.com/watch?v=qiRklrDghSo ). Tudi sindikalna stran sedaj ne zahteva sprememb zakona v skladu s pričakovanji, ki smo jih imeli pred pogajanji oz. večjimi ambicijami v smeri zaščite delavk in delavce: še vedno smo namreč mnenja, da bi morale biti evidence delovnega časa vodene elektronsko in za vse enako.

Ponovno želimo zelo jasno spomniti, da polni delovni čas v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) traja 40 ur na teden in da je bilo evidence delovnega časa treba voditi tudi do zdaj. Spremembe v zakonu pomenijo zgolj to, da postaja povsem jasno, koliko časa je delavec v resnici delal, kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko je opravil nadurnega dela in ali dela v običajnem oziroma prerazporejenem delovnem času. Transparentnost torej, ki si jo želimo vsi.

V ZSSS zato pričakujemo, da se bo nova ureditev evidentiranja delovnega časa s ponedeljkom, 20. 11. 2023, pričela uporabljati tudi v praksi, hkrati pa tudi pozdravljamo odločitev Inšpektorata RS za delo, da bo uresničevanje nove ureditve aktivno spremljal in nadziral.