Novo zategovanje pasu na obzorju – Sindikalne centrale so odločno proti

2. 10. 2023

Ignoriranje socialnega dialoga in varčevanje na plečih posameznic in posameznikov so tako razburile sindikalne centrale, da so danes jasno sporočili, da ta pot ni prava. Če bo šla vlada predaleč, je v zraku tudi splošna stavka.

Grob poseg v dohodninsko zakonodajo in v socialne transferje je nedopusten. Čeprav je vlada po zakonu o dohodnini zavezana dohodninsko lestvico in davčne olajšave usklajevati s socialnimi partnerji, tega ni naredila in je s svoje zadnje septembrske seje zgolj sporočila, da za leto 2024 ne bo uskladitve dohodninske lestvice in olajšav. Napovedala je še varčevalne ukrepe, ne da bi z njimi seznanila socialne partnerje ali opravila obvezno posvetovanje z njimi. Ampak njihova »logika«, da »ničesar ne jemljejo«, je le politična in skregana z dejanskim stanjem, je danes opozorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Varčujejo tam kjer jim je najlažje, kar je napačen način. Vsi državljanke in državljani naj bi na ta način veliko prispevali k sanaciji, pa če so bili v poplavah prizadeti ali ne, koliko pa bo prispevalo gospodarstvo, se je vprašala, tudi to namreč ni bilo vso prizadeto. V zakonu o izvrševanju proračuna namreč tega odgovora ni, nasprotno, delodajalske organizacije celo predlagajo mini davčno reformo po kateri bi prispevali še manj.

»Vedno več bremena v Sloveniji leži na posamezniku, vedno manj na lastnini. Tudi zadnje predvidene davčne reforme, ki se jo ne gremo več, bi lahko prerazporedile to bogastvo, ampak se to ni zgodilo in v Sloveniji imamo zaradi tega vedno več povprečno revnih in vedno več skoncentriranega kapitala v rokah posameznikov in iz vsake krize izidemo na podoben način,« je bila jasna Jerkič. Zaradi predlaganih ukrepov bo padla kupna moč prebivalstva, manj bi dobili socialnih transferjev, nekateri bi plačevali tudi zaradi tega več za vrtec, malice ipd. Ukrepi se tudi kumulirajo, svoje pa bo naredila tudi inflacija, prizadete bodo zlasti družine. Potrošnja prebivalstva se bo znižala, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast. Ponavljamo napako iz zadnje ekonomske krize, je bila jasna predsednica ZSSS in opozorila, da so naši oblastniki preveč striktni pri upoštevanju fiskalnih pravil, mnoge druge države (Avstrija, Francija, Italija, Španija, Latvija, Belgija) imajo višji javni dolg pa se zato nihče z njimi preveč ne ukvarja.

Predsednica ZSSS je izrazila tudi svoje osebno razočaranje nad ministrstvo za delo, »ki pošilja v javnost sporočilo, da je aktivna populacija premalo obremenjena z davki in da so socialni transferji previsoki.« Temu ministrstvu pa se tudi »ni zdelo potrebno«, da se s sindikati pogovarja.

Če bi prišlo do posegov v minimalno plačo ali januarja ne bi bilo njene uskladitve, predsednica ZSSS opozarja, da se bo Zveza na to odzvala z vsemi sredstvi, vključno z morebitno splošno stavko. To je tudi v javnem sektorju v tem primeru napovedal Branimir Štrukelj (KSJS), saj tam preko 30 tisoč ljudi prejema minimalno plačo. Štrukelj je izrazil zlasti ogorčenje nad nepripravljenost na socialni dialog v tej vladi, saj so socialne partnerje o napovedanih ukrepih zgolj »obvestili«, med tem pa se minister za finance dogovarja z bančniki. Tudi v javnem sektorju je vlada »zahtevala« preložitev plačne reforme za eno leto. Nedopustno je, da ob tem razglaša tudi, da so pogajanja v javnem sektorju končana. Na novinarska vprašanja v zvezi s pogajanji v javnem sektorju pa je dejal, da jih danes ni bilo, ker ima očitno vlada s tem probleme. Da ekonomsko-socialni svet trenutno ne deluje zaradi obstrukcije delodajalcev, ne sme biti izgovor, meni Jakob Počivavšek (KSS Pergam), ukrepi, ki jih predlaga vlada se namreč tičejo vseh državljank in državljanov.

Po enotno izraženem nasprotovanju ravnanju vlade v sindikalnih centralah pričakujejo, da jim vlada prisluhne in začne svojo vlogo uresničevati tako, da bo ne le sama spoštovala zakonodajo, ampak, da se bo tudi zavzela za pravično prerazporeditev bremen. Nedavne poplave ne smejo biti izgovor, da se ljudi ponovno obremeni, kapital pa preprosto pusti pri miru.

Mojca Matoz