Na udaru – Sindikati dejavnosti ZSSS o outsourcingu
13. 7. 2023
V sodelovanju z nekaterimi sindikati dejavnosti ZSSS smo popisali njihove izkušnje z outsourcingom, njihove sindikalne aktivnosti v zvezi z njim, odzive nanj in druge pomembnejše poudarke.
Nekatere panoge so praksi naročanja izvajanja določene dejavnosti ali dela dejavnosti pri zunanjih izvajalcih, kot izraz outsourcing razloži spletni portal Fran, izpostavljene bolj, druge nekoliko manj, a nikjer ne prinaša prav veliko dobrega. Z njim je delavstvo tako ali drugače – na udaru.
Od outsourcanih kadrovskih služb do gazd
Lastninjenje podjetij v kovinski in elektroindustriji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prineslo tudi prvi outsourcing določenih del, pove izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) Mateja Gerečnik. Najprej so se znašli na udaru oddelki in zaposleni (na primer varnostni inženirji), ki so se ukvarjali z varnostjo in zdravjem pri delu, denimo z ocenami tveganja, z analizo nevarnosti pri različnih delih proizvodnje, z ravnanjem z nevarnimi snovmi in podobno. Posledica opisanega je bil padec kakovosti ocen tveganja, zanemarjanje dejanskih tveganj, nasploh pa je celotno področje postalo slabše urejeno. Do kleščenja stroškov na področju varnosti in zdravja pri delu in najemanja zunanjih izvajalcev sicer še vedno prihaja, kljub temu da so v marsikaterem podjetju uvideli svojo napako in omenjene strokovnjake celo zaposlili nazaj. Je pa treba povedati, da so tuji lastniki na tem področju boljši kot domači, še doda Mateja Gerečnik.
Naslednja žrtev outsourcinga v dejavnostih, ki jih pokriva Skei, so postale kadrovske službe podjetij. Praviloma so jih nadomestile zunanje kadrovske agencije, ki pa niso ustrezno opravljale svoje vloge, načrtovale kadrovske politike in podobno. Nasprotno, pogosto je na ta račun prišlo do povečanja deleža agencijskega dela v podjetju oziroma do novačenja kadrov prek tovrstnih agencij.
Zaradi odsotnosti kadrovske politike, outsourcinga temeljnih služb podjetij, ki so nekoč skrbele zanjo, vsesplošnega zanemarjanja področja ipd. pa danes, ko primanjkuje kadra v praktično vseh panogah in dejavnostih, v kovinski in elektroindustriji, tudi v velikih industrijskih sistemih, prihaja do različnih škodljivih načinov »zagotavljanja storitev«, saj drugače podjetja sploh ne morejo dobiti delavcev. Obstajajo t. i. kooperanti, formalno denimo espejevci, ki na primer delajo kot varilci in jih v podjetje pripeljejo različni gazde. V podjetju potem delujejo kot delavci, ki zagotavljajo denimo storitev varilstva. Večinoma gre za migrantske delavce, ki torej niso redno zaposleni, ne poznajo svojih pravic in seveda niti niso člani sindikata. Dogaja se tudi, da ljudi, skupino delavcev, v podjetje pripelje kdo zunanji; tam jih izučijo določenega poklica, potem pa pride do namere delodajalcev, da jih neposredno zaposlijo, a tega gazde pogosto ne pustijo.
Problematika splošnega kadrovskega pomanjkanja v panogi je tudi posledica zgodovinskega outsourcinga kadrovskih služb. Podjetja so izgubila strokovnjake, ki bi se sistematično ukvarjali s kadrovsko politiko, s pridobivanjem in razvojem različnih kadrov, tako da so zdaj, kot rečeno, odvisna od raznih gazd in podobnih posrednikov, ki jim zagotavljajo določne storitve oziroma ljudi, ki jih izvajajo. Načeloma je outsourcinga v kovinski in elektroindustriji čedalje več, obenem pa vsi skupaj delavske in druge pravice izgubljamo z nadzvočno hitrostjo, saj negativni zgledi seveda najbolj vlečejo, doda Mateja Gerečnik.
V Skeiu omenjene primere sicer redno prijavljajo na inšpektorat za delo, vendar nadzor in sankcioniranje šepata. Seveda je potrebnega še več nadzora, razmišlja sindikalistka, je pa treba določene stvari tudi natančneje zakonsko definirati, saj obstaja veliko obvodov, ki se jih podjetja vedno znova poslužujejo. Mnogi inšpektorji za delo so pri sankcioniranju outsourcinga zelo na udaru, saj gre za nevarno početje, ki marsikomu, razumljivo, ni pogodu. Zato je treba zaščititi tudi njih.
Podjetja v panogi sicer outsourcajo tudi tovarniške obrate prehrane ter določene varnostne službe – vratarje. Prvo pomeni slabšo in manj kakovostno prehrano za delavke in delavce, drugo pa, da omenjeni delavci kmalu izgubijo visoko raven pravic, ki jim jo zagotavlja naša kolektivna pogodba dejavnosti, še spomni sogovornica.
Sveti delavcev v podjetjih o outsourcingu sicer pogosto podajo odklonilno mnenje, toda praviloma ni upoštevano. Poraženci pa smo dolgoročno vsi, tudi družba kot taka, ne samo delavke in delavci, za konec še razmišlja Mateja Gerečnik.
Več odtenkov outsourcinga
V dejavnosti energetike je do prvega outsourcinga že pred desetletji prišlo na področju čiščenja. Takrat je bilo to popularno in v firmah je na žalost bolj ali manj tako tudi ostalo, čeprav smo sindikati večkrat pozvali delodajalce, da je treba čistilke zaposliti nazaj, saj se je kakovost storitev zelo poslabšala, pravi Mitja C. Fabjan, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Doda, da pri tem delavci in delavke pri zunanjih izvajalcih niti niso veliko krivi, saj jih lastniki za mizerne plače enostavno »šibajo« iz enega objekta v drugega. »Absolutno bi rad, da se na ravni države končno dogovorimo, da tam, kjer je država večinski lastnik, teh svinjarij ne smejo več početi.« Primerov outsourcinga je sicer več, tudi na drugih področjih v dejavnosti. Imamo primer, ko energetsko podjetje praktično sploh nima več zaposlenih svojih električarjev, ker večino strokovnega dela opravijo kar z zunanjimi izvajalci – to so žal v preteklosti dopustili. Pri gradbenih delih, na primer pri projektih izgradnje nekega daljnovoda, za katera nimamo lastnih ekip in strojev, se po drugi strani prav tako redno zanašamo na zunanje izvajalce, a vztrajamo in zahtevamo, da vsa elektromontažna dela opravijo naši ljudje, pove sindikalist. »V večini primerov stvari delujejo na tak način. Prihaja sicer do določenih neugodnih izjem, za katere si ne želimo, da postanejo praksa, saj smo tudi formalno označeni kot kritična infrastruktura, kjer je posebej pomemben hiter odziv, še posebej v izrednih razmerah, ko je to mogoče kakovostno opraviti le z lastnimi ekipami.« V naši dejavnosti bo določen delež outsourcinga zagotovo obstajal tudi v prihodnje; kot omenjeno, bo to na področju gradbenih del, a za osnovno dejavnost tega nikakor ne smemo dopustiti, je odločen Fabjan. »Investicije so lahko navidezno cenejše, če jih izvajamo z zunanjimi izvajalci, saj pri njih ni božičnic, dopustov in podobnih dodatkov k stroškom dela, velikokrat so zaposleni pri zunanjih izvajalcih celo pripravljeni delati za manjšo plačo. Morda ima tudi kakšen naš redno zaposleni na ta račun najprej manj dela, vendar se lahko hitro zgodi, da ga že čez pol leta ne potrebujejo več, ker zunanji vse naredijo,« razmišlja sindikalist.
Fabjan obenem spomni še na eno pomembnih, v kratkem aktualnih stvari v dejavnosti energetike, ki je sicer na začetku obsežnega investicijskega cikla: »V naslednjih desetih letih moramo predvsem distributerji zgraditi toliko omrežja, kot ga je nastalo od leta 1945 do zdaj, če bi hoteli zadostiti vsej tej želji po ekspanziji elektrifikacije v okviru zelenega prehoda. Od toplotnih črpalk do sončnih elektrarn po hišah, do avtomobilov, ki naj bi jih ljudje polnili doma. Za konkretna distribucijska podjetja se te investicijske aktivnosti zelo povečajo.« Za omenjeno bo predvidoma na voljo tudi evropski denar iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost. Obstaja pa resna nevarnost, da bodo odgovorni ugotovili, da z obstoječimi ekipami v pogosto kratkih časovnih rokih, evropska sredstva so praviloma časovno omejena na izvedbene roke, ne bodo mogli narediti vsega. To pomeni, da se bodo podjetja želela nasloniti tudi na zunanje izvajalce. »Na novo bo treba zgraditi novo energetsko infrastrukturo, resne težave imamo tudi z umeščanjem v prostor. To običajno zahteva dolge postopke, in ko dobimo gradbena dovoljenja, praviloma nastane panika glede časovnice izvedbe. Takrat se iščejo različne rešitve ter najdejo zunanji izvajalci. Čeprav kratkoročno zaposleni navidezno nič ne izgubimo, to zagotovo ni dobro na daljši rok.« Fabjan zagotavlja, da bo SDE odločno vztrajal, da se za dolgoročna investicijska obdobja zaposluje lasten kader. Ta je potem na voljo tudi za krizne razmere, če pride do naravnih ali drugih nesreč, kakovost izvedbe bo boljša in država bo imela, generalno gledano, od tega zagotovo večjo korist.
»Storitev polnjenja polic«
V dejavnosti trgovine je outsourcinga ogromno, predvsem gre za delavce v skladišču, za delavce v trgovinah, ki polnijo police, za katere takoj veš, da so outsourcani, saj so drugače oblečeni kot neposredno zaposleni; poznamo pa tudi delavce, ki delajo prek nekakšnih agencij, ki pa nimajo dovoljenja za posredovanje dela, zato jih prijavljamo inšpekciji, opiše razmere v panogi Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev dejavnosti trgovine Slovenije (SDTS). Outsourcing je sicer mogoče zaslediti pri različnih trgovskih verigah, obstajajo pa tudi različni gazde, ki ljudi – večinoma gre za delavke in delavce iz Srbije, BiH, Črne gore, Albanije – navežejo nase in trgovskim podjetjem ponujajo izvajanje različnih storitev. SDTS poskuša včlanjevati tudi omenjene delavke in delavce, organizira zbore delavcev in v sodelovanju s posameznimi podjetji poskuša doseči, da bi se ti delavci neposredno zaposlili. A sporne prakse nikoli ne počivajo – Rožič opozori, da so si nekateri trgovci že omislili nov sistem outsourcinga, v okviru katerega ljudem ponujajo, da odprejo samostojno podjetje in prek njega denimo opravljajo storitev polnjena polic, kar je sporno tudi zato, ker gre za ekonomsko odvisne osebe, prisotni so elementi delovnega razmerja in podobno. Vedno več »agencij« ponuja tudi storitve s svojimi stroji, denimo viličarji, a jih, ironično, v nekaterih primerih celo najamejo od posameznih trgovskih firm. »Podjetja so s svojo plačno ponudbo enostavno nekonkurenčna, bolj se jim splača, da najamejo skupino delavcev, ki brez vseh omejitev zanje izvede določeno storitev. Zaupnike sicer opozarjamo, naj imajo tudi s takimi delavci čim več kontaktov, da vemo, kaj se z njimi dogaja in da jih na koncu tudi včlanimo. Tujci so nas veseli, zanje pa smo pripravili tudi sindikalno gradivo v angleščini, saj ne govorijo vsi slovensko. Zavedamo se, čeprav delavk in delavcev ne ločujem rad po narodnosti, zame so vsi enaki, da če bodo izkoriščali njih, bodo tudi nas. Sporne prakse so načeloma prisotne v vseh večjih sistemih, v trgovinah z živili in seveda v skladiščih. Veliko je tudi agencijskega dela, agencij je nasploh ogromno, danes ima že vsak registrirano posredovanje dela. Mi pa zahtevamo konec agencijskega dela in nove neposredne zaposlitve,« pove sindikalist. Ugotavljamo, da se z outsourcingom poslabšujejo razmere za ves kolektiv, ki ga potem tudi težje povežemo in organiziramo, prihaja pa tudi do pritiska na druge delavke in delavce, naj delajo še več, še med drugim doda.
Kako pa bi sogovornik sankcioniral tiste, ki outsourcing na različne načine torej izkoriščajo oziroma zlorabljajo? Z boljšim nadzorom in višjimi denarnimi kaznimi, pa še vsem firmam, kjer se kršitve pojavljajo, bi izdal prepoved zaposlovanja, je neposreden Rožič, ki izpostavi tudi, da je nujna transparentnost podatkov. »Od podjetij, kjer imamo organiziran sindikat, smo zahtevali, naj nam posredujejo natančne podatke o outsourcanih delavcih, o deležu agencijskega dela in podobno. Vsaj enkrat na leto bi sindikati namreč morali dobiti tovrstne informacije. Slika mora biti bolj jasna, ker človek zdaj pogosto ne ve več, pri čem je: gre za velika podjetja, za ogromno skladišč, ti pri tem nimaš nadzora, saj so pogosto v eni firmi prisotne tri ali štiri ‘agencije’ in ni več jasno, pod katerim posrednikom kdo dela.«
Škodljiv poslovni model
Outsourcing je škodljiv poslovni model, ki praviloma pomeni veliko izkoriščanje delavk in delavcev. Z njim se ponavadi srečujemo v večjih družbah, in sicer pri delu, kot je čiščenje, reševanje iz vode, vzdrževanje, pa poročajo iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit). »Največ izkušenj z outsourcingom smo imeli v največji turistični družbi v državni lasti, Savi Turizem, in v UKC Maribor, kjer imamo pridružene člane in članice. V Savi Turizem so prve sobarice in čistilke outsourcali že leta 2012, s 1. marcem 2023 pa so bile outsourcane še zadnje čistilke in sobarice na Primorskem, in sicer v Hotelih Bernardin. Dan prej, 28. februarja, je zato v Portorožu potekala zgodovinska prva stavka sobaric. Bitke nismo dobili, saj je kapital prevladal, a zoper tako izkoriščanje zaposlenih v sindikatu ni predaje in je ne bo niti v prihodnosti,« so odločni in odločeni v sindikatu. Omenjeno pa kot rečeno ni njihova edina izkušnja za outsourcingom. »V UKC Maribor so morale vse delavke, če so hotele ostali na delu v univerzitetnem kliničnem centru, dati odpoved delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu, na novo pa jih je zaposlila Aktiva čiščenje. Tam so celo zahtevali poskusno dobo, a so glede na pritisk sindikata to opustili, saj gre večinoma za delavke, ki delajo v UKC Maribor že deset, dvajset, trideset in več let. A zaradi odpovedi delovnega razmerja so te delavke po več letih dela v univerzitetnem kliničnem centru začele z ničle, in bile s tem prikrajšane pri dnevih dopusta, pri morebitnih jubilejnih nagradah, morebitni odpravnini in podobno. Vse to samo zato, ker javni razpis ni vseboval klavzule, da mora zunanji izvajalec prevzeti tudi vse delavke in delavce! In prav to je tisto, na kar opozarjamo v našem sindikatu, in sicer, da bi morali javni razpisi obvezno vsebovati klavzulo, da je poleg storitev obvezno prevzeti tudi zaposlene.«
Žal zakon o delovnih razmerjih v takšnih primerih ne ščiti niti sindikalnih predsednikov in ne članov sveta delavcev. Tako je bila v Savi Turizem outsourcana tudi predsednica sindikata in članica sveta delavcev. S takimi dejanji uprave in direktorji drobijo ter slabijo tudi sindikalno organiziranost v posamezni družbi, opozarjajo v sindikatu. V njem ugotavljajo tudi, da so delavke in delavci še vedno premalo informirani o svojih pravicah in obveznostih, zato je še zmeraj toliko prekarnega dela in tudi sive ekonomije. »Delavci bi se morali zavedati, da se danes ni treba bati za zaposlitev, saj še posebej kvalificirane delavke in delavce ali izučene za poklice v gostinstvu delodajalci iščejo na vse mogoče načine. Za spremembe na zakonodajnem področju pa je potrebna tudi politična volja, ki pa je tudi pri tej oblasti še vedno ni zaznati. Nenazadnje samo obljube ne pomenijo nič, štejejo dejanja.«
Kako pa outsourcing vpliva na položaj delavk in delavcev v panogi, ki jo pokriva sindikat? Ali kot po pravilu poslabša njihov položaj? »Položaj delavstva outsourcing zagotovo poslabša, če ne prej, pa po letu dni, ko prevzemnik storitev ni več dolžan spoštovati pravic, ki jih je moral ob prevzemu delavcev. Po tem enem letu začne namreč veljati za zaposlene kolektivna pogodba dejavnosti izvajalca storitev, pred tem pa so leto dni veljale vse pravice, ki so jih delavci imeli pri delodajalcu, kjer so bili pred tem zaposleni. V turizmu prevladujejo kot zunanji izvajalci storitev čiščenja predvsem družbe, ki jih zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti za drobno gospodarstvo (trenutno se po vsej Sloveniji širi kot največji prevzemnik teh storitev Aktiva čiščenje). To pa za delavke in delavce, za katere je veljala kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem, pomeni, da imajo lahko po enem letu nižjo plačo, nižje dodatke k plači, nižje povračilo stroška za prehrano, nižje povračilo potnih stroškov na delo in iz dela, nižjo višino regresa za letni dopust … Še posebej pa so outsourcani delavci in delavke prikrajšani, če niso prevzeti po 75. členu zakona o delovnih razmerjih, takrat se njihova delovna pot znova začne z ničle in so torej pri marsikateri pravici (odpravnina, odpovedni roki, jubilejne nagrade, letni dopust) lahko zaradi tega prikrajšani,« odgovarjajo v sindikatu. Še več, obstajajo tudi družbe, ki opravljajo storitve čiščenja in imajo svojo dejavnost registrirano tako, da jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba in za zaposlene velja le zakon o delovnih razmerjih ter interni akti delodajalca. In kjer ni sindikata, delodajalec sprejema odločitve sam ter zaposlenim praviloma prizna samo minimum pravic, še dodajajo.
»Če se osredotočim na hotelirstvo, v sindikatu ocenjujemo, da delo sobaric-čistilk absolutno spada med osnovno dejavnost. Saj lahko brez tega kadra svoje hotele vsi lastniki enostavno zaprejo! Tudi država, ki je še vedno lastnik številnih turističnih družb. Da pa se z delavkami in delavci, ki jih prav tako vse bolj primanjkuje, in čistili ter stroji, ki so za samo delo potrebni, delodajalcem ni treba ukvarjati, se je najlažje odločiti za outsourcing in s tem preložiti vse breme na ramena zunanjega izvajalca storitev. Zdaj podjetja na veliko zaposlujejo tudi delavke in delavce iz tujih držav, pri katerih pa je največji problem sporazumevanje v slovenskem jeziku kot tudi ustrežljivost gostom. Na tem področju je že utečen in izkušen kader namreč izredno težko nadomestiti. Zunanji izvajalci najemajo še različne espeje in druge manjše izvajalce, s tem pa se položaj delavstva samo še slabša – za enako delo dobivajo delavke in delavci različno plačilo, različno višino regresa za letni dopust in podobno. Sobarica ali čistilka, ki dela v Aktivi čiščenje na destinacijah Save Turizem, prejme na primer 1000,90 evra osnovne bruto plače, sobarica-čistilka, ki dela v družbi Samsic, in sicer prav tako na destinacijah Save Turizem, pa zgolj 900 evrov osnovne bruto plače,« so nazorni v sindikatu. Ne gre prezreti niti tega, kot pravijo, da čistilko v univerzitetnem kliničnem centru, ki je zagotovo specifično delovišče in kjer delavke in delavci prav tako delajo vse dneve v tednu, tudi ponoči, ob praznikih, vikendih, kot v turizmu, Aktiva čiščenje plačuje z zgolj 647 evri osnovne bruto plače. »Zakaj to tako zelo poudarjamo? Ker se od te osnove obračunavajo vsi dodatki! In ker delodajalec Aktiva čiščenje za delo čistilke svoje zaposlene različno vrednoti in plačuje. Različno v turizmu, različno v zdravstvu in na drugih deloviščih ter družbah!«
Cilj sindikata delavcev gostinstva in turizma sicer ostaja, kot pravijo, t. i. insourcing: »Outsourcing smo, domnevamo sicer, da zgolj začasno, ustavili v družbi Istrabenz Turizem, ki je želela po zgledu Save Turizem prav tako outsourcati svoje sobarice in čistilke. Temu sta se zoperstavila tako sindikat v družbi kot tudi svet delavcev. Zaenkrat ostajajo te delavke še vedno redno zaposlene. Želimo si in upamo, če gre verjeti besedam predsednika uprave, da tako tudi ostane. Na škodljivo prakso outsourcinga pa smo, kot že rečeno, najbolj opozorili s stavko sobaric in čistilk v Hotelih Bernardin v Portorožu. Žal smo bitko s kapitalom v tem primeru izgubili, a nas je to še bolj spodbudilo, da zahtevamo insourcing teh delavk in vse pravice, kot jih imajo redno zaposleni v družbi, ki določena področja tako ali tako že dalj časa outsourca (tudi na primer reševalce iz vode).«
Kaj pa bi bilo po njihovem mnenju treba narediti, da outsourcinga ne bi bilo? Kakšna je pri tem vloga in naloga države? Ta je pri odpravi outsorcinga, prekarnega dela in sive ekonomije ključna, odgovarjajo v sindikatu. »Brez politične volje po spremembi zakonodaje, ki bi zagotovo izboljšala položaj teh delavk in delavcev, se bo izkoriščanje le še stopnjevalo. Na različnih ministrstvih smo se že zavzeli, da bi morali biti outsourcani delavci in delavke obravnavani kot agencijski delavci. Torej kot redno zaposleni v družbi, ki je del svojih storitev predala v upravljanje zunanjemu izvajalcu. Na tak način bi tudi ti delavci in delavke bili deležni enake višine regresa, božičnice in vseh drugih pravic ter ugodnosti, ki jih imajo redno zaposleni v družbi, saj bi zunanjega izvajalca storitev zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje najprej delodajalca, ki je te delavce outsourcal. Kako uspešni bomo pri teh prizadevanjih, pa ni odvisno samo od našega sindikata, temveč tudi od vseh sindikatov, ki se spopadajo s to problematiko, in od sedanje oblasti. Več kot nas bo v tem boju proti outsourcingu in prekarnosti, večje bodo možnosti, da pridemo na cilj,« še sporočajo.
Zamegljen pogled
Če si v sindikalnih organizacijah utemeljeno dovolimo zanemariti le golo ekonomsko računico, ki naj bi upravičevala tako upravljanje ekonomskih procesov, je outsourcing oziroma zunanje izvajanje dejavnosti v Sloveniji že dolgo udomačena tradicija mehčanja delavskih pravic in nižanja standardov v svetu dela, pa je prepričan Mirsad Begić, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS). Ta kot »sindikat nepokritih, odrinjenih in odpadnikov« pozna v svoji kratki, a marginalni zgodovini številne obraze outsourcinga: brezposelne in prekarne delavce, agencijske delavce, čistilce in kuharje, osebne asistentke in asistente, delavce v telefonskih centrih, vratarje, gradbenike, gozdarje, raziskovalce … Za outsourcano dejavnost pa bi, kot pravi Begić, veljalo šteti tudi vse oblike med številnimi tako opevanega javno-zasebnega partnerstva. »Zadnja leta so se kot najbolj organizirana veja outsourcanih delavcev postavili osebni asistenti, ki so vzpostavili Sindikat osebne asistence kot interesno obliko organiziranja SSS, opravljajo pa pomembno delo oskrbe in pomoči ljudem z mentalnimi in/ali telesnimi omejitvami za čim bolj neodvisno življenje – a v zasebnem in ne v javnem sektorju, kamor bi po bolj tradicionalnem razumevanju taka dejavnost sodila. Ker imamo tako zamegljen pogled na enakost, na solidarnost in na dostojnost, je prvi – in velikanski – izziv izpostaviti outsourcing, razširiti podobno razumevanje o nesprejemljivosti take segregacije in diskriminacije. Skupaj z drugimi somišljeniki bi želel dočakati dan, ko bo ‘outsourcanje’ pregnano z obličja sveta, a je treba ostati realističen: tako razlikovanje nam je na žalost pisano na kožo, na žalost se nam ne zdi dovolj problematično, in ker je posplošeno, je težko govoriti samo o vlogi in nalogah države, da bi odpravili t(ak)o zunanje izvajanje dejavnosti. Vsak od nas je namreč (tudi) ekonomski akter in družbeni deležnik, s tem nosi del soodgovornosti za razumevanje, delovanje in izboljševanje ekonomske plati človeštva, torej tudi za ‘outsourcanje’. Povedano drugače: dokler nam bo – kot družbi in kot posameznikom – tak način opravljanja dejavnosti in zadovoljevanja potreb sprejemljiv, bo vztrajal; dokler ne bomo stalni hierarhizaciji nasprotovali, se bo ta skupaj z obširnimi učinki ter posledicami vse večje prekarizacije širila in utrjevala,« je med drugim prepričan sindikalist.
Slabši položaj delavstva
Na področju kulture in varstva narave je outsourcinga načeloma malo, pa nam je povedal predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa Mitja Šuštar. »Kljub temu se dogaja, da imajo nekateri zavodi že dalj časa ‘čiščenje’ (in še kaj, na primer računovodstvo) najeto. Seveda se borimo proti temu; včasih uspemo, včasih – kljub vztrajnim naporom – pa ne. Uspeli smo, na primer, v ljubljanskem Cankarjevem domu, in sicer po skupni akciji v letu 2019, da je vodstvo ‘zunanje’ snažilke, ki so pred tem že bile zaposlene pri njih, vzelo nazaj v delovno razmerje za nedoločen čas.« Tudi po njihovih izkušnjah se z outsourcingom praviloma poslabša položaj delavk in delavcev, pogosto so plače nižje, delovni čas manj urejen, več je nadurnega, deljenega, prerazporejenega in neenakomerno razporejenega delovnega časa, izgorevanja, prezentizma, absentizma in podobno. Glede naloge države pri omejevanju outsourcinga in preprečevanju njegovega izkoriščanja pa v sindikatu Glosa odgovarjajo takole: »Država bi morala s predpisi in z zelo ostrim nadzorom narediti red, predvsem pa bi morala odločno pomesti pred lastnim pragom. Spodobilo bi se, da bi bil javni sektor zgled varnega, zdravega in spoštljivega delovnega okolja, kamor sodi tudi zaposlovanje za nedoločen čas, prepoved outsourcinga, nenajemanje zunanjih delavcev, če za to resnično ni nujne potrebe. Žalostno je, da država vselej varčuje na plečih najšibkejših (tudi outsourcanje je del tega, je skrajno zavržno, ker velikokrat vodi tudi v izgubo pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in v še hujše stiske), za tanke in drugo orožje pa hitro najde cvenk. Politiki – posebno pred volitvami – veliko obljubljajo, a malo (beri: skoraj ničesar) ne naredijo.«
Doplačilo do minimalne plače na elitnih lokacijah
V Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) imajo z outsourcingom nekoliko specifične izkušnje. Na eni strani v komunalni dejavnosti opažajo, kot pove Majda Marolt, predsednica sindikata, posamezne primere outsourcinga čiščenja, medtem ko jim je pred leti bolj razširjeno agencijsko delo – čeprav še vedno obstajajo podjetja, pri katerih ga je nekoliko več – pri denimo pobiranju smeti uspelo omejiti. Na drugi strani pa združujejo zaposlene v dejavnosti – zasebno varovanje –, ki je danes podobno kot čiščenje ena najpogosteje outsourcanih. Varnostniki kot taki niso outsourcani, v matičnem podjetju so redno zaposleni, a to, da je varovanje danes tako pogosto prepuščeno zunanjim izvajalcem, prinaša različne delavske in družbene učinke. »Osnovna plača varnostnika je ponavadi pod minimalno, zato prejema doplačilo do minimalne plače, kar je nedopustno in nedostojno; to doplačilo pa je le obvod oziroma način, da delavec oziroma delavka dobi čim nižje plačilo za opravljeno delo, ki ga pogosto opravlja na elitnih lokacijah, v uspešnih podjetjih, kjer zaposleni nadpovprečno zaslužijo, v bankah, zavarovalnicah, raznih državnih institucijah … Tudi njegova matična firma ima dovolj denarja, da bi ga bolje plačala, ampak potem bi bila v primerjavi z drugimi ponudniki oziroma varnostnimi podjetji nekonkurenčna, saj je v ospredju politika najnižjih cen, veliko je dampinga, konkurenca pa je, kot rečeno, neizprosna. Če greš s ceno storitve gor, pogosto izvisiš,« pove Majda Marolt. Obenem pa je jasno, da outsourcani varnostnik pogosto varuje in dela v podjetjih ter institucijah – nekateri veliki sistemi sicer imajo lastno varnostno službo –, ki bi lahko sistematizirali delovno mesto varnostnika in ga neposredno zaposlili, samo zakonsko določene pogoje bi bilo treba pri tem izpolniti.
Več enostavnih del = več outsourcinga
Iz Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) sporočajo, da v panogi ni veliko outsourcinga oziroma da ga je največ pri delih, ki niso »osnovne« narave, torej pri varovanju, čiščenju, računovodstvu in podobno. V panogi sicer je agencijsko delo, ki se ga, kot so povedali v sindikatu, podjetja načeloma poslužujejo, ko drugače ne dobijo kadra.
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) so potrdili, da je outsourcing tudi v dejavnostih, ki jih pokrivajo, in sicer pri najnižjih in najbolj enostavnih delih. A po njihovem mnenju outsourcing avtomatično znižuje plače vseh zaposlenih. V največ primerih so outsourcane čistilke in varovanje, ponekod pa tudi vzdrževalci in električarji. Če bi bilo v dejavnostih več enostavnih del, bi bilo tudi več outsourcinga, menijo v KNG in dodajajo, da se pojavlja tudi agencijsko delo, ki se ga podjetja pogosto poslužujejo namesto preizkusne dobe.
Veliko podizvajalstva
Gradbeništvo ni posebno v smislu neposrednega outsourcinga, ampak bolj zaradi najemanja podizvajalcev, pravi Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD). »Zaradi narave dela v gradbeništvu veliko uporabljajo podizvajalce in kooperante. To je normalna praksa, ki je utečena tako pri nas kot tudi v tujini. Imaš določeno število zaposlenih, dobil pa si delo, ki ga z njimi ne moreš v celoti opraviti. Normalno je, da se boš obrnil na podizvajalce, ki se lahko potem drobijo na podizvajalce podizvajalcev in tako naprej. Tudi zato je na določenem gradbišču tako težko organizirati sindikat, ker je lahko na njem več deset podizvajalcev. Drobijo se lahko tudi posamezna dela: imaš podizvajalca, ki opravlja gradbena dela, podizvajalca, ki izvaja obrtniška dela, podizvajalca, ki se spozna na inštalacije … Tako je mogoče, da je na gradbišču, kjer je na primer sto delavcev, po petdeset različnih firm,« razloži sindikalist in doda, da so gradbeni projekti pogosto tako veliki, da jih ni mogoče izvesti drugače kot s podizvajalci in njihovimi podizvajalci oziroma da se je treba tako prilagajati. »Klasičnega outsourcinga je pri nas zato tako malo oziroma ga ni, saj bi bilo na tak način delo tudi težko organizirati. Niti ne bi o tem preveč govoril, da ne bi kdo dobil kakšne ideje,« še zaključi Oskar Komac.
Prisotnost sindikata pomeni, da so razmere bolj urejene
V dejavnosti, ki jo pokrivajo v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), ni veliko outsourcinga, na primer v avtobusnih podjetjih ali na Pošti Slovenije, pove generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer. Ponekod so sicer poznani primeri outsourcinga čiščenja, denimo čiščenja avtobusov ali pa avtobusnih postaj. Outsourcinga je denimo pri javnem potniškem prometu manj tudi zaradi varovalke pri podeljevanju koncesij, kjer so sindikati že na začetku zahtevali, da je pri podelitvi koncesije pogoj tudi to, da ima ponudnik toliko avtobusov, kot ima zaposlenih, in bili pri tem uspešni. Je pa pri velikem številu poslovnih subjektov v panogi cestnega tovornega prometa mogoče, da kje vozi kakšen prisilni espe, je še dodala Saška Kiara Kumer. Dejala je, da je v panogi sicer tudi t. i. franšizing, denimo pri ponudnikih prevozov tipa GoOpti, a v tistih podjetjih, kjer je prisoten SDPZ, tega ni. To je tudi ključni nauk te zgodbe: kjer deluje sindikat, so zadeve bolj ali manj urejene.
Zbral Gregor Inkret
Težava je v zlorabah
Znanec mi je zadnjič omenil, da pogosto sliši besedo »outsourcing« in da se mu zdi hudo blagozvočna oziroma zveni kot nekaj dobrega. A da se mu vseeno zdi, da ni tako, saj se mu kontekst, v katerem se pojavlja, ne zdi prijazen. Večina našega članstva bi mu verjetno pritrdila.
Najprej nekaj o besedi, ki se je sicer prijela, ima pa tudi slovenski prevod. Zame najbolj primeren – zunanje izvajanje storitev. Ker je prostor za pisanje odmerjen, dodajam kratico ZIS. ZIS v poslovnem svetu ni nobena novost. Tudi si ga nismo izmislili v Sloveniji. Morda boste presenečeni, a veliko naših podjetij, ki opravljajo dodelavne posle, torej le fazo v proizvodnji določenega proizvoda, je ZIS. Poznamo jih vsaj že od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje, včasih govorimo o njih kot kooperantih. In jih nikoli nismo obravnavali kot sporne. Tudi iskanje po spletnih straneh vam bo pokazalo, da je v zvezi s tem načinom dejavnosti najti marsikaj, a redko negativnega. Govora o tem, da je model prepovedan, nesprejemljiv ali škodljiv, tudi skoraj ne.
Dva različna modela
Zakaj ZIS sploh poznamo? Več razlogov je: od lažjega in učinkovitejšega opravljanja osnovne dejavnosti do možnosti specializacije, stroškovne učinkovitosti in podobno.
Postavimo se v vlogo podjetnika posameznika (espe), ki opravlja na primer dejavnost urarstva. Je smiselno, da za opravljanje potrebnih, vzporednih dejavnosti – zagotovo potrebuje čiščenje, računovodstvo, pravne storitve, morda nabavo materiala – zaposli nove sodelavke in sodelavce? Sama takega urarja ne poznam. Urar bo uporabil ZIS, delo bo opravljeno, storitev bo plačal in v tem ne bo nič spornega, tega smo navajeni in se nam ne zdi nesprejemljivo. Drug primer: računalniško podjetje s samimi visoko usposobljenimi strokovnjaki. Nobeno od teh podjetij ne zaposluje še vseh vzporednih služb: računovodstvo, odvetniki, čistilni servisi, varovanje. Tudi tu se nam taka organizacija dela ne bo zdela sporna.
Zakaj torej je ZIS v Sloveniji dobil negativni predznak? Najprej je treba razumeti, da je bil poslovni model, ki smo ga podedovali iz bivše Jugoslavije, drugačen. Velika podjetja so vse, kar so potrebovala, opravljala sama. Tako je vsako podjetje, na primer proizvajalec električnih aparatov, zaposlovalo tudi čistilke, vratarje, računovodje, kuharje, strežnice, gasilce, pravnike, včasih celo zdravnike in zobozdravnike. Ta model se je začel po osamosvojitvi hitro krhati. Po razprodaji ali propadu velikih sistemov pa podjetja večinoma niso imela več vseh podpornih služb. V zasebnem sektorju tako že precej časa, razen v res velikih podjetjih, marsičesa več ne opravljajo z lastnimi zaposlenimi, pač pa plačujejo zunanje izvajalce. Če samo omenim, koliko obratov družbene prehrane se je zaprlo in koliko specializiranih podjetij se je na tem področju odprlo, potem veste, o čem govorim. ZIS torej nima nujno negativnega učinka. Večinoma ima lahko celo pozitivnega: podjetje se lahko specializira za izvajanje lastnega proizvoda, energijo usmeri v svoj razvoj, in na tem področju zaposluje nove sodelavke in sodelavce. Druge potrebne, a vzporedne dejavnosti pa prepusti drugim specializiranih podjetjem, ki so na svojem področju bolj učinkovita, bolj specializirana. Iz tega lahko dobrobit potegnejo vsi, vključno z zaposlenimi.
Brez sankcij, preganjanja, nadzora
Težavo imamo seveda drugje, ne v načinu organiziranja podjetja in dela. V tem, da v Sloveniji poslovne priložnosti pogosto zlorabimo. Kaj je bilo narobe z zunanjimi izvajalci v razvpitem primeru Luke Koper? To, da je podjetje zasledovalo zgolj ozki, ekonomski interes, ne glede na to, da so se pri ZIS dogajale hude kršitve in zlorabe delovne zakonodaje. Da je v imenu dobička postalo dobro vse, samo da je ceneje. Da tisti, ki so prek ZIS delali posredno za Luko Koper, niso imeli delavskih pravic v nobenem pogledu – ne pri plačilu, ne pri delovnem času, ne pri varnosti in zdravju pri delu. In da pogosto sploh niso imeli statusa delavca v delovnem razmerju. Enaka opozorila so pred kratkim pošiljale tudi delavke, sobarice v portoroških hotelih. Da po prezaposlitvi v drugo podjetje ne bodo imele več enakih pravic ali pa da jim bodo te kršene.
Problem imamo torej v nespoštovanju zakonodaje s področja delovnih razmerij in ne toliko v ZIS, ki je lahko povsem zakonit, uspešen in za vse koristen model; problem imamo v njegovih zlorabah, ki pa jih, kot je v naši domovini navada, ne sankcionirajo, ne preganjajo in niti ne nadzorujejo.
Za vsa podjetja velja enaka zakonodaja, tako za matično podjetje kot za zunanjega izvajalca, položaj delavca oziroma delavke pa ne sme biti drugačen, ne glede na to, v kateri obliki dela. Sindikati imamo pri tem pomembno vlogo. Vlogo nadzora, sporočanja in opozarjanja.
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
Delavska enotnost
Ta članek je skupek besedil, ki sta bila pod naslovoma Na udaru (avtor Gregor Inkret) in Težava je v zlorabah (avtorica Lidija Jerkič) najprej objavljena v tematski številki z naslovom Različni obrazi »outsourcinga« (junij 2023) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Nalagam ...