S sedmega kongresa sindikata delavcev dejavnosti energetike: »Skupaj smo lahko vse«

11. 4. 2023

Pregled dela v zadnji petletki, analiza stanja in smernice za naslednji mandat so bile ob izvolitvi novega vodstva in organov Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) glavna naloga delegatk in delegatov na njihovem sedmem kongresu. Dostojno zahvalo pa so namenili tudi svojim vidnim članicam in članom.

Že pozdravi številnih gostov kongresa so pokazali, da gre za sindikat, ki uživa spoštovanje in ugled tako znotraj ZSSS kot v širši regiji in EU. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v imenu vseh sindikatov znotraj ZSSS sporočila, da so eden najmočnejših sindikatov naše centrale, področje energetike, ki ga pokrivajo, pa eno najpomembnejših nasploh, saj smo od njega odvisni praktično vsi. Sindikalno gibanje nikoli nima zares mirnega obdobja, je še poudarila, in tako je tudi sedaj. Zato je potrebna enotnost in medsebojna pomoč. Jan Willem Goudriaan, generalni sekretar Evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev (Epsu), katere del je tudi SDE, je v svojem video nagovoru poudaril pomen skupnega boja proti nadaljnji liberalizaciji in privatizaciji energetskega sektorja in se zahvalil SDE in njihovemu predsedniku Branku Sevčnikarju za njihov tvorni prispevek. Še naprej bo potrebno močno sindikalno gibanje, je poudaril. Iz Epsa je v živo na kongresu sodeloval avstrijski sindikalist Jakob Embacher, ki je spomnil na posledice energetske krize in tega, da je prosti trg slab za ljudi, za delavce energetike pa je potrebno doseči pravičen prehod.

Zbrane so pozdravili tudi številni kolegi iz sindikatov na Balkanu, od Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije do Turčije, in vsi po vrsti so se zahvaljevali SDE za njihovo nesebično pomoč in izmenjavo izkušenj pri delovanju sorodnih sindikatov regije. Solidarnost je pomembna vrlina sindikalizma, ki jo ta mora še naprej negovati in si prizadevati za skupni boj proti kapitalu in politiki. SDE je marsikdaj pomagala drugim tudi ob naravnih nesrečah, tako smo slišali zahvale iz Hrvaške in Turčije ob tamkajšnjih potresih.

 

Predsednik Sindikata premogovnika (SPESS) Velenje Simon Lamot je v svojem pozdravu spomnil tudi na to, da imata SPESS in SDE iste korenine, da so šli vsak svojo pot pred 30 leti zaradi interesov posameznikov, a v zadnjih letih spet tvorno sodelujejo pri za delavce v energetiki pomembnih projektih. Gre tako za počasen izstop iz premoga kot za siceršnjo strategijo države na energetskem področju in prehod v zeleno, ki je zdaj postal ključen. Dobro sodelovanje pri zelenem prehodu je poudaril tudi Renato Založnik, predsednik uprave Delavske hranilnice, kjer je SDE pomemben partner in eden strateških lastnikov. Delavska hranilnica že podpira in vlaga v okoljsko bolj sprejemljive investicije in na terenu išče rešitve zanje. Prehod mora biti narejen po zdravi kmečki pameti, je zatrdil. Za pomembnega partnerja je SDE označil tudi Geza Šanca iz zavarovalnice Generali, ki članicam in članom tega sindikata zagotavlja dodatno varnost, saj je v energetiki mnogo poklicev, ki so tvegani.

Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje

Obstoječe stanje je vedno mogoče še izboljšati, in to z vsemi oblikami sindikalnega boja, je ugotovil dosedanji predsednik Branko Sevčnikar in dodal, da sam prisega na solidarnost in kolegialno držo pri zaščiti delavskih pravic. Energetika je po njegovem top tema, pomembna za razvoj države, ekonomska suverenost pa je tu ključna; le pri elektriki smo samozadostni 90-odstotno, vse drugo pa uvažamo, je dodal. Obdobje med letoma 2018 in 2023 je bilo po njegovo polno vzponov in padcev, prihodnost pa je negotova. Sledenje realnim sindikalnim ciljem je tako pomembno, »skupaj smo lahko vse«, je ob tem zatrdil. Izpostavil je ne ravno zgledne partnerske odnose z energetsko zbornico in njeno neodzivnost. Sindikalni uspehi, ki jih je na kratko osvetlil pri obravnavi poročila, so bili po njegovem vidni, a z njimi še niso povsem zadovoljni. Če ne bo šlo z dialogom, bo treba ubrati ostrejše tone, je še dodal in pri tem omenil pomen komuniciranja. V javnosti namreč nekateri mediji dajejo vtis, da so plače v energetiki bajne, a v resnici gre za povprečja, ki jih dviguje množica dobro plačanih menedžerjev, delavke in delavci pa ustreznih plač nimajo. To kaže tudi vse večji manko kadrov v podjetjih, mladih preprosto ne dobijo, saj za takšne plače ne želijo delati, povprečna starost zaposlenih v energetiki je že 50 let. S prvim januarjem so sicer dosegli dvig najnižjih osnovnih plač za štiri odstotke, sredi aprila so napovedana nova pogajanja. Z zelenim prehodom po njegovem nima smisla hiteti, biti mora premišljen in ne sme pustiti nikogar za seboj. Sevčnikar je omenil tudi, da v pravkar minulem mandatnem obdobju v energetiki ni bilo stavke, zadnja je bila leta 2016. Če pa bodo delodajalci in politiki še naprej gluhi, pa bo treba razmisliti tudi o ostrejših sindikalnih akcijah, je še dodal Sevčnikar.

 

Za njim pa so o delu posameznih koordinacij poročali njihovi predsedniki Mitja Fabjan, Dejan Kralj in Ivo Pufič. Tako smo med drugim izvedeli, da so ubranili mnoge pravice, pa tudi zakon o oskrbi z električno energijo. Kamen spotike je šesti člen kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo, ki govori o usklajevanju plač, posledično pa je zaradi tega med zaposlenimi slabo vzdušje. V marsikateri podjetniški kolektivni pogodbi so vendarle dosegli napredek, a z vsem še niso zadovoljni. Izgubljenega je bilo zaradi zapiranja nekaterih družb tudi nekaj članstva, tako ni več Nafte Petrokemije, Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Termoelektrarne Trbovlje – od tam so delavce uspeli prezaposliti. Ob teh poročilih pa smo slišali ponovne pozive k solidarnosti, ki je pri sindikalnem delu najbolj ključna. Delegatke in delegati so se seznanili tudi z drugimi poročili in jih sprejeli. Zdenka Pergar je poročala o delu statutarne komisije, Amadeja Vidonja o delu in ugotovitvah nadzornega odbora, Mitja Fabjan pa o mednarodnem sodelovanju – pri tem je treba poudariti pomen pogajanj z evropsko komisijo o pravičnem prehodu. O spremljanju politike plač je spregovoril Janko Lihteneker. Povedal je, da so pripravljali izhodišča za pogajanja in da so za letos zadeve še odprte. Iztok Jaksetič je ob predstavitvi dela solidarnostnega sklada poudaril, da je stanje med članstvom zaskrbljujoče, veliko je na žalost hudih bolezni, k sreči pa elementarnih nesreč ni bilo. Predlagal je višje pomoči, kar je bilo v nadaljevanju tudi sprejeto.

Novi predsednik je Mitja Fabjan

Sedmi kongres SDE je bil tudi volilni, zato so delegatke in delegati opravili tudi volitve predsednika SDE, članov statutarne komisije, nadzornega odbora in vseh koordinacij: proizvodnje električne energije, distribucije in prodaje električne energije ter drugih dejavnosti. Kandidata za predsednika sta bila dva. Iztok Jaksetič je ob predstavitvi med drugim povedal, da si prizadeva za transparentno in sodelovalno delo SDE, zlasti za več informiranja, kritično ost pa je obrnil tudi proti ZSSS, ki je po njegovem postala pasivna, saj ni več protestov in demonstracij. Tudi Mitja Fabjan je poudaril pomen komunikacijske strategije, ki se je je treba lotiti strokovno. Volilna komisija je poročala, kdo je bil izvoljen v kakšen organ, in razglasila, da je novi predsednik SDE Mitja Fabjan, ki bo mandat nastopil 25. aprila.

Nova ekipa bo postavila konkretni načrt

Še zadnjič je program nove petletke v SDE predstavil Branko Sevčnikar, saj ga je pripravljala še »stara« ekipa. Slišali pa smo tudi, da bo nova pripravila konkreten načrt, saj je treba doseči marsikaj, česar še niso. Odprtih dilem in vprašanj je še nekaj, ni pa vse odvisno od sindikata, saj je ta le eden od akterjev. SDE bo še naprej deloval argumentirano in strokovno, Sevčnikar pa je dodal, da je tudi sam še vedno na voljo za pomoč. Kongres je pod vodstvom predsedstva, ki so ga sestavljali Andrej Rožman (predsednik), Robert Gabrič in Andrej Hozjan, celodnevno delo zaključil z druženjem z gosti, ki so medtem prišli z izleta. Še pred tem pa so počastili nekatere članice in člane, ki so pustili najvidnejši pečat s svojim delom v SDE. Pisni priznanji sta dobili Katja Sotošek in Dušanka Perović, najvišja priznanja SDE, zlasti znak, pa Zdenka Pergar, Igor Pufič in Branko Sevčnikar.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, prvi aprilski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!