Za enakopravnejšo delitev družinskih obveznosti – Pogled v novosti na področju starševskega varstva

27. 12. 2022

Državni zbor je na 4. redni seji, 24. novembra, sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.

Novela uvaja spremembe na področju starševskega varstva z namenom enakopravnejše delitve skrbstvenega dela med staršema, zagotavlja večjo socialno varnost za starše, ki zapustijo svet dela zaradi skrbi za težko bolnega otroka, invalidnega otroka ali otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali zaradi skrbi za štiri ali več otrok.

Nega je povečini še ženska domena

Statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Kljub možnosti, ki jo je imel že sedanji Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), da si starša delita starševski dopust, ga v veliki večini izrabijo ženske. Podatki kažejo, da ga je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških. Glede porazdelitve skrbi za bolne družinske člane v letu 2021 pa podatki kažejo, da so 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana izrabile ženske, le 18 odstotkov pa moški.

Po noveli zakona se tako izenačuje ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Neprenosljivi del starševskega dopusta pa se bo lahko izrabil tudi v času materinskega dopusta.

Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta, in sicer s 30 na 15 dni (kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta). Oče ga bo lahko izkoristil do tretjega meseca starosti otroka.

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Krajši delovni čas zaradi starševstva bosta lahko uporabila oba starša hkrati in pri tem skupna izraba ne bo presegla 20 ur tedensko.

V predlogu novele se poenoti tudi starost otroka, do katere imajo starši določena podaljšanja oziroma pravice, in sicer do osmega leta otrokove starosti; prej je bila ta meja do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Če je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek se bo dvignil na 1,2-kratnik minimalne plače.

Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto. Zvišala se bo tudi osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z minimalne plače na minimalno osnovo za starše, ki zaradi štirih ali več otrok zapustijo trg dela.

Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel 1. aprila 2023.

Spremembe glede trajanja dopusta (v koledarskih dneh):

Vrsta dopusta	Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) (za starše otrok, rojenih do 31. 3. 2023)	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1F) (za starše otrok, rojenih od 1. 4. 2023)
Materinski dopust	105 dni	105 dni
Očetovski dopust	30 dni	15 dni
Starševski dopust	260 dni	320 dni (60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev)

 

Z uveljavitvijo neprenosljivega dela starševskega dopusta, ki ga uvaja direktiva in nato tudi novela zakona, se želi spodbuditi očete, da ga tudi sami izkoristijo, in k njihovi aktivnejši vlogi v otrokovem razvoju. Menimo, da uvedba neprenosljivega dela starševskega dopusta sama po sebi ne bo prinesla takih učinkov, kot se jih želi doseči z direktivo. Treba bo ozaveščati delavke in delavce ter delodajalce in tako prispevati k dodatni promociji in spodbudi očetov k izrabi neprenosljivega dela starševskega dopusta.

Iz prakse lahko sklepamo, da delodajalci pričakujejo odsotnost delavke zaradi uporabe materinskega in starševskega dopusta, manj pa so naklonjeni daljši odsotnosti moških delavcev z delovnega mesta. Tudi zato menimo, da so potrebni komplementarni neformalni ukrepi, ki bodo nagovorili delodajalce ter delavke in delavce v smeri razbijanja stereotipov o skrbstvenem delu, ozaveščanje vodij ter spodbujanje moških delavcev k prevzemanju skrbstvenih obveznosti in izrabi očetovskega in neprenosljivega dela starševskega dopusta ter s tem k bolj enakovredni razporeditvi skrbstvenega dela med moškimi in ženskami. Z enakopravnejšo delitvijo družinskih obveznosti bo ženskam olajšana tudi vrnitev v službo ali na trg dela.

Hkrati bi radi poudarili, da pri prenosu določb direktive umanjkajo določbe, ki urejajo pravico do oskrbovalskega dopusta in pravico delavcev, da zahtevajo prožne oblike dela zaradi skrbstvenih obveznosti. Gre za določbe, ki v slovenskem pravnem redu manjkajo, hkrati pa imamo velike izzive s staranjem prebivalstva in posledično z ohranitvijo delavk in delavcev na trgu dela, ki skrbijo za odrasle družinske člane, potrebne stalne pomoči in oskrbe.

Patricija Vidonja,
svetovalka za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja,
Foto Suzi Kim/Unsplash

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!