Revščina in socialna izključenost nista človekovi pravici – Zaznamek ob svetovnem dnevu človekovih pravic

22. 12. 2022

Tudi letos smo v ZSSS zaznamovali svetovni dan človekovih pravic – 10. december – in ob tej priložnosti opozorili na pomen dostojnega dela in plačila.

Kot je dobro znano, je bila 10. decembra 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, pomemben temelj mednarodnega sistema varstva človekovih pravic; 10. decembra 1999 pa smo v ZSSS pod geslom »Delavske pravice so tudi človekove pravice« pred poslopjem državnega zbora prvič organizirali javno manifestacijo. Z njo smo želeli opozoriti, da so delavske pravice sestavni del človekovih pravic in da brezposelnost ter kršenje pravice do sindikalne organiziranosti in dejavnosti pomenita kršenje tudi človekovih pravic. Od takrat naprej je zbiranje sindikalistk in sindikalistov ZSSS pred poslopjem državnega zbora ob svetovnem dnevu človekovih pravic postalo tradicija. Običajno pa je postalo tudi, da predsednik državnega zbora ob tem dogodku sprejme našo delegacijo, ki mu predstavi svoje zahteve.

Letos smo v ZSSS želeli posebej opozoriti, da dostojno življenje ne obsega zgolj minimalnih potrebščin, ki zagotavljajo golo preživetje, temveč zajema tudi obstoj okoliščin, v okviru katerih je posameznica oziroma posameznik deležen pogojev za ustvarjanje družine, možnosti osebnostnega razvoja, udeležbe in participacije v družbi ter kulturi, pa tudi pravice do zdravja in varne starosti.

Vsi elementi dostojnega življenja

»Dostojno delo je eden izmed temeljnih elementov dostojnega življenja, hkrati pa nujni in osnovni pogoj za trajnostni družbeni razvoj. Prepričani smo, da je treba prav dostojnemu delu v okviru državnih politik nameniti posebno pozornost, saj mora preprečiti tveganja neenakosti, revščine, socialne izključenosti in nelojalne konkurence. Ekonomska in socialna varnost delavk in delavcev, mladih, brezposelnih ter upokojencev vsekakor predstavlja temelj za zagotavljanje socialnega miru, ki pa je neposredno povezan s trajnostnim in na solidarnosti temelječem razvoju družbe in gospodarstva. Želimo si socialne in pravne države, ki nudi varnost vsem državljankam in državljanom,« smo med drugim razmišljali. »Zavedamo se številnih elementov, dejavnikov in okoliščin, ki vplivajo na dostojno življenje, kakovost dela in njuno trajno zagotavljanje. Gre za elemente, kot so višina in predvidljivost plač delavk in delavcev, oblike in načini opravljanja dela, delovno okolje, varnost in zdravje pri delu, stabilnost zaposlitve, vseživljenjsko učenje, usposabljanje delavstva, urejen in predvidljiv delovni čas, varstvo pravic delavcev, ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem ter aktiven in učinkovit socialni dialog. Vse to je na normativni ravni v pristojnosti države, torej vlade in državnega zbora.«

V skladu z zadnjimi statističnimi podatki v Sloveniji 64,7 odstotka delovnega prebivalstva prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Zaradi motenj na trgu energentov, električne energije in prehranskih izdelkov inflacija po zadnjih objavljenih podatkih znaša 9,9 odstotka in se po nekaterih napovedih še ne bo več vrnila na raven dveh ali treh odstotkov, ki je bila običajna pred leti. Če k temu dodamo še vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin in nove oblike opravljanja dela, ki temeljijo na prekarnosti, lahko samo ugotovimo, da delavci, upokojenci in mladi vedno večji del svojega mesečnega dohodka namenjajo osnovnemu preživetju, s tem pa jim ostane manj (ali sploh nič) dohodka, ki bi jim omogočal resnično dostojno življenje. V Sloveniji tako vedno bolj živimo za to, da lahko delamo, namesto da bi delali za to, da bi kakovostno živeli, bi lahko povzeli kratko trpko analizo naše sedanjosti ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic.

Mimo države ne moremo

Obenem smo v ZSSS posebej opozorili tudi na položaj starejših, zlasti upokojenk in upokojencev, med katerimi število revnih raste. Razmere, v katerih živijo, pa bi lahko precej izboljšali, če bi jim prisluhnili in olajšali ter ponovno razširili dostop do varstvenega dodatka. Ta je bil z letom 2012 spremenjen iz pravice znotraj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v socialni prejemek, a se je dostopnost do njega drastično znižala, zraven pa se je močno poslabšal socialni položaj upokojenk in upokojencev, posebej tistih mlajših in upokojenih žensk, ki živijo v samskem gospodinjstvu. Če je v okviru pokojninskega sistema varstveni dodatek prejemalo 46 tisoč upokojenk in upokojencev, ga sedaj dobiva le še okrog 11 tisoč starejših, zato bi bilo torej nujno treba, kot smo v ZSSS že večkrat opozorili, omiliti pogoje za njegovo pridobitev.

 

»Zaradi vsega navedenega in v luči izzivov, ki so pred nami, je država lahko tista, ki – skupaj s socialnimi partnerji – učinkovito zagotavlja pogoje za dostojno življenje svojih državljank in državljanov. S kulturo socialnega dialoga je treba spodbujati kolektivno dogovarjanje in omogočiti oblikovanje kakovostnih in dostojnih delovnih mest, ki bodo temeljila na pravičnem plačnem sistemu, ki bo omogočal dostojno in kakovostno življenje. Pomembno vlogo pri tem ima tudi višina minimalne plače. Prepričani smo, da je naloga države v tem delu odločilna. Vprašanje dostojnega življenja, kakovostnih delovnih mest, varstva in zdravja pri delu so vprašanja, ki presegajo vsakokratne politične interese. Zato si v ZSSS želimo in pričakujemo, da bo zakonodajalec pri odločanju o teh vprašanjih, zlasti pa pri sprejemanju zakonodaje, ravnal posebej občutljivo, spodbujal socialni dialog in spoštoval dogovorjeno med socialnimi partnerji,« smo še sporočili ob letošnjem 10. decembru.

S sprejema

Slabo vreme je žal letos preprečilo tradicionalno manifestacijo oziroma razvijanje transparenta pred poslopjem državnega zbora, sprejem pri predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pa kljub temu ni izostal. Srečanja z njo in njeno ekipo so se udeležile Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (Sus), in Saška Kiara Kumer, podpredsednica ZSSS in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ).

»Letošnja tema ob svetovnem dnevu človekovih pravic je dostojno delo, dostojno življenje in dostojno plačilo. Slednje je seveda veliko več kot zgolj minimalno plačilo, ki ga človek prejema za opravljanje svojega dela. Ne bi smelo biti povezano samo z minimalno plačo, je pa hkrati osnova za dostojno življenje tako v času trajanja delovnega razmerja kot tudi v pokoju. Vse to je v Sloveniji problematika že zadnjih trideset let, saj vemo, da se težko izkopljemo iz razprav o ustrezni višini minimalne plače. Sama vendarle upam, da z januarsko uskladitvijo prihodnje leto pridemo na relativno ustrezno raven. Najti pa moramo rešitev tudi za upokojenke in upokojence, ki se jih vedno več popada z revščino, saj so v času, ko so delali, prejemali nizke plače. Pozdravljamo prizadevanja nove vlade, dialog z njo je bistveno boljši kot s prejšnjo, vključeni smo v samo dogajanje, čeprav kakšne stvari včasih ne potekajo tako hitro, kot bi si želeli, kar seveda razumemo. Na drugi strani smo seveda pripravljeni konstruktivno sodelovati pri vseh razpravah in pomagati izboljšati položaj delavk in delavcev,« je na srečanju povedala Lidija Jerkič. Izpostavila je, da trenutno poteka vrsta pogajanj in drugih aktivnosti o zakonodajnih spremembah, povezanih z delavskimi pravicami: od zakona o minimalni plači, sprememb zakona o delovnih razmerjih do uredbe o povračilih stroškov, na področju poklicnih bolezni je bil narejen določen premik in podobno. »V vseh odprtih postopkih sodelujemo, zelo pomemben je socialni dialog, ki je vzpostavljen nazaj. Kljub temu, da je težak, verjamem, da je koristen,« je dodala in predsednico državnega zbora pozvala, naj svoj položaj izkoristi tudi za podporo zakonom, ki bi izboljšali delavske pravice, in za zavzemanje za socialni dialog.
Urška Klakočar Zupančič je izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem socialnega dialoga. Obenem je povedala, da je socialna problematika eno njenih prioritetnih področij dela, pri katerem je pripravljena pomagati v sklopu svojih pristojnosti, saj je prepričana, da je treba na tovrstno tematiko redno opozarjati in reševati probleme, povezane z njo.

 

Zagate z energetskim dodatkom

V sindikatu upokojencev se srečujemo s članicami in člani, ki so glede na višino prejemkov revnejši, zato poskušamo razmere reševati na različnih ravneh, pa je izpostavila Francka Ćetković. »Revščina med starejšimi in socialna izključenost nista človekovi pravici, smo zapisali na naš transparent zunaj, v državi, kot je naša, namreč ni potrebe, da bi ljudje živeli v revščini in v mrzlih stanovanjih, morali prositi za hrano in podobno.« Opozorila je, da so med starejšimi najbolj ranljive samske ženske (in samski moški), medtem ko tudi tisti s pokojninami v višini 600, 700 evrov že težko preživijo. Orisala je še zaplet z energetskim dodatkom, ki so se ga številni starejši zelo razveselili, saj je ministrstvo za delo, sicer dobronamerno, vsem prejemnikom pokojnine v višini do 620 evrov, ki je cenzus za varstveni dodatek, poslalo obvestilo, naj pridobijo omenjeni dodatek, saj bodo šele potem dobili pravico do energetskega dodatka. Potem pa je nastalo veliko negodovanja, ker se je izkazalo, da veliko ljudi varstvenega dodatka ne more dobiti. Obstaja namreč starostna meja – 63 (ženske) oziroma 65 (moški) let –, nad katero je šele mogoče prejeti varstveni dodatek; do 1. marca naslednje leto sicer velja začasno spremenjen zakon, ki je omilil cenzus premoženja, s katerim naj bi bil dostop do omenjenega dodatka lažji, ostala pa je, kar je po sindikalistkinih besedah velik problem, obvezna izjava otrok o nezmožnosti preživljanja staršev oziroma starša. »Večina starejših, ki bi sicer imela pravico do varstvenega dodatka, ne želi obremenjevati otrok, ki so prav tako lahko v težkem socialnem položaju, z zahtevo po izjavi. In tako mnogi še naprej živijo v revščini. To pa vse skupaj pomeni, da obstaja nevarnost, da bo ta energetski dodatek dobilo zelo malo starejših,« je opozorila predsednica sindikata upokojencev in dodala, da pri urejanju omenjenega področja računa na pomoč predsednice državnega zbora, da bi se vse vpletene strani vsaj usedle in pogovorile o potencialnih rešitvah. Urška Klakočar Zupančič je v odgovoru obljubila, da bo o energetskem dodatku zastavila poslansko vprašanje in poizkusila dobiti več informacij, tudi pri ministru za delo, o tem, kako bi se dalo vse skupaj popraviti.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, drugi decembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!