Pred svetovnim dnevom človekovih pravic o socialni in pravni državi, ki naj nudi varnost vsem

8. 12. 2022

ZSSS tradicionalno zaznamuje 10. december, svetovni dan človekovih pravic, ki ga praznujemo v spomin na leto 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov na ta dan sprejela in razglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Dan človekovih pravic sindikalistke in sindikalisti ZSSS tradicionalno zaznamujemo z manifestacijo pred stavbo državnega zbora, kjer opozorimo, da so tudi delavske pravice človekove pravice, sprejme pa nas tudi vodstvo državnega zbora. Tudi letos bo tako. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič bo predstavnice in predstavnike ZSSS sprejela v petek, 9. 12. 2022 ob 9.00. Nekaj minut pred tem bomo sindikalistke in sindikalisti pred stavbo državnega zbora razvili transparent in opozorili na položaj delavk in delavcev, mlajših in starejših.

Letos želimo ob dnevu človekovih pravic posebej opozoriti, da dostojno življenje ne obsega zgolj minimalnih potrebščin, ki zagotavljajo golo preživetje, temveč tudi okolje, v katerem ima posameznik pogoje za ustvarjanje družine, možnost osebnostnega razvoja, možnost udeležbe in participacije v družbi ter kulturi, pa tudi pravico do zdravja in varne starosti.

»Dostojno delo je eden izmed temeljnih elementov dostojnega življenja, hkrati pa nujni in osnovni pogoj za trajnostni družbeni razvoj. Prepričani smo, da je treba prav dostojnemu delu v okviru državnih politik nameniti posebno pozornost, saj mora preprečiti tveganja neenakosti, revščine, socialne izključenosti in nelojalne konkurence. Ekonomska in socialna varnost delavk in delavcev, mladih, brezposelnih ter upokojencev vsekakor predstavlja temelj za zagotavljanje socialnega miru, ki pa je neposredno povezan s trajnostnim in na solidarnosti temelječem razvoju družbe in gospodarstva. Želimo si socialne in pravne države, ki nudi varnost vsem državljankam in državljanom,« smo zapisali v sporočilu, poslanemu v državni zbor.

V skladu z zadnjimi statističnimi podatki v Sloveniji 64,7 odstotka delovnega prebivalstva prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Zaradi motenj na trgu energentov, električne energije in prehranskih izdelkov inflacija po zadnjih objavljenih podatkih znaša 9,9 odstotka, in se po nekaterih napovedih še ne bo vrnila več na raven dveh ali treh odstotkov, ki je bila običajna pred leti. Če k temu dodamo še vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin in nove oblike opravljanja dela, ki temeljijo na prekarnosti, lahko samo ugotovimo, da delavci, upokojenci in mladi vedno večji del svojega mesečnega dohodka namenjajo osnovnemu preživetju, s tem pa jim ostane manj (ali sploh nič) dohodka, ki bi jim omogočal resnično dostojno življenje. Slovenke in Slovenci tako vedno bolj živimo za to, da lahko delamo, namesto da bi delali za to, da bi kakovostno živeli, se glasi kratka, trpka analiza stanja naše sedanjosti.

Mimo države ne moremo

Letos tako še prav posebej opozarjamo tudi na položaj starejših, zlasti upokojenk in upokojencev, med katerimi število revnih raste. Njihov položaj bi lahko precej izboljšali, če bi jim prisluhnili in olajšali ter ponovno razširili dostop do varstvenega dodatka. Ta je bil z letom 2012 spremenjen iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v socialni prejemek, a se je dostopnost do njega drastično znižala, bistveno pa se je poslabšal socialni položaj upokojenk in upokojencev, posebno mlajših in upokojenih žensk, ki živijo v samskem gospodinjstvu. Če je znotraj pokojninskega sistema varstveni dodatek prejemalo 46 tisoč upokojenk in upokojencev, ga sedaj prejema le še okrog 11 tisoč starejših, zato bi bilo nujno treba omiliti tudi pogoje za njegovo pridobitev.

»Zaradi vsega navedenega in v luči izzivov, ki so pred nami, je država lahko tista, ki – skupaj s socialnimi partnerji – učinkovito zagotavlja pogoje za dostojno življenje svojih državljank in državljanov. S kulturo socialnega dialoga je treba spodbujati kolektivno dogovarjanje in omogočiti oblikovanje kakovostnih in dostojnih delovnih mest, ki bodo temeljila na pravičnem plačnem sistemu, ki bo omogočal dostojno in kakovostno življenje. Pomembno vlogo pri tem ima tudi višina minimalne plače. Prepričani smo, da je naloga države v tem delu odločilna. Vprašanje dostojnega življenja, kakovostnih delovnih mest, varstva in zdravja pri delu so vprašanja, ki presegajo vsakokratne politične interese. Zato si v ZSSS želimo in pričakujemo, da bo zakonodajalec pri odločanju o teh vprašanjih, zlasti pa pri sprejemanju zakonodaje, ravnal posebej občutljivo, spodbujal socialni dialog in spoštoval dogovorjeno med socialnimi partnerji,« še dodajamo.

Več pa ob naši manifestaciji v petek.

---

Ne prezrite tudi:

Od človekovih do delavskih pravic – Razmislek o pravni državi