Pomembna zgodba s terena: V Ikei ustanovili sindikat

15. 11. 2022

Desetega maja letos je formalno začela delovati podružnica Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) v edini slovenski trgovini švedskega nizkocenovnega trgovca Ikea. Vodi jo Tim Vakselj, ki pravi, da so sčasoma socialni dialog z vodilnimi vendarle vzpostavili, čaka pa jih še kar nekaj dela.

Argumenti, številke …, to je tisto, kar šteje v pogovorih z delodajalsko stranjo v korporaciji Ikea, ki ima svoje poslovalnice po vsem svetu in je zelo občutljiva za svojo javno podobo. Prav je tako, da probleme, ki nastajajo, rešujejo sproti in najprej tam, kjer nastanejo, se sicer strinja Tim Vakselj. A kaj ko gre očitno marsikaj prepočasi.

S sindikatom nad težave

Naš sogovornik, ki je v logistiki Ikee zaposlen praktično od vsega začetka, to je od januarja 2021, pojasni, da fiskalno leto v tej korporaciji traja od prvega septembra do 31. avgusta. Do konca lanskega fiskalnega leta je bilo vse v najlepšem redu, tudi sam je bil zelo zadovoljen; vzdušje je bilo na vrhuncu, sodelavke in sodelavci so bili super, vodstvo je bilo v redu. A z novim fiskalnim letom se je začelo marsikaj krhati. Predvsem je bilo moteče, pravi naš sogovornik, da so se začeli nadrejeni vtikati v njihovo delo v skladišču, predlogov zaposlenih (od njih se pričakuje, da jih dajejo v okviru t. i. Ikea vrednot) niso upoštevali, čez čas pa so jih na vrhu predstavljali kot svoje. Težave niso bile velike in mogoče bi jih bilo reševati hitro in sproti, a se to ni dogajalo, izvemo. Očitno je bilo, da se pritožbe sodelavk in sodelavcev, ki so jih podajali na kadrovski oddelek, tam niso reševale, dodaja sindikalist, ki se je tudi sam pritožil zaradi tega, kako je njegovo delo ocenil menedžer na njihovem oddelku. Šlo naj bi pravzaprav za neprimerno komunikacijo oziroma nejasna navodila nadrejenega, pojasni. Njegovo pritožbo so reševali tako, da mu je bilo takoj jasno, da kadrovska služba ni nevtralen mediator.

Ko so se s podobnimi izkušnjami srečali še nekateri sodelavci, so se začeli pogovarjati, da morajo najti skupen način za reševanje svojih težav. In našli so ga v ustanovitvi sindikata, pravi Tim Vakselj. S kolegico, ki je slovenska predstavnica v Ikeinem evropskem svetu delavcev, sta se obrnila na edini reprezentativni sindikat v dejavnosti trgovine in dogovorili so se takoj. Potem pa je steklo in pomoč je na območju (pri Simoni Mali, op. a.) naš sogovornik dobil tudi pri urejanju dokumentacije. Trajalo je kakšen mesec, da so se prijavili na Ajpes, odprli tekoči račun, se prijavili na Furs …, dokler ni bilo v Uradnem listu 27. maja objavljeno, da obstajajo. To so v zakonsko določenem roku sporočili tudi delodajalcu.

Pričakujejo posluh

Do konca avgusta prave komunikacije z vodstvom ni bilo, izvemo. V vmesnem času je sindikat skupaj s Centrom za družbeno raziskovanje Cedra pripravil anketo o zadovoljstvu in težavah delavk in delavcev. Tako so dobili občutek, kaj se dogaja med ljudmi, saj je bilo odgovorov veliko, več kot polovica vprašanih je anketo izpolnila.

»Takrat sem prvič čakal odziv vodstva, a ga ni bilo. Mesec pozneje smo poslali še analizo ankete,« pravi naš sogovornik, ki je vsem vprašanim tudi sporočil, da so že dvakrat zapored dobili minimalen regres, da se povečuje delovna obremenjenost, da je veliko bolniških odsotnosti, odhodov sodelavk in sodelavcev in podobno.

 

Konec avgusta je srečal vodjo trgovine in dogovorila sta se, da se bodo začeli redno srečevati. Prvi sestanek je bil v začetku septembra. Dogovorili so se, da se bodo srečevali mesečno in da bo vsak mesec, teden dni pred sestankom, sindikat pripravil tri glavne teme, o katerih bi se želeli pogovarjati. Oktobra so to bili najprej dogovori glede odmorov. V Ikei naj bi se namreč držali švedske tradicije kratkih odmorov za kavo, sproščanje in druženje, ki jim tam pravijo »fika«. Ti so v Sloveniji poleg obveznega polurnega odmora za malico nekaj časa delovali, saj naj bi vsak delavec imel možnost dveh takih od 10-minutnih do 15-minutnih odmorov. Potem pa so se začele delati razlike po oddelkih, saj ti odmori niso bili točno definirani.

Druga oktobrska tema so bila težja fizična dela, ki jih opravljajo sodelavke v pritličju, saj je tam sodelavcev vse manj. Tretja tema, ki so si jo pripravili, pa je bila komunikacija med vodstvom in zaposlenimi, saj ta ni urejena niti med vodji timov in tako prihaja do nasprotnih navodil delavkam in delavcem in s tem do nepotrebnih konfliktov.

A na sestanku je Tim Vakselj slišal tudi očitke, češ da v javnosti širi neresnice o usklajevanju plač, bolniških odsotnostih in fluktuaciji. A kot izvemo, plače niso bile v celoti usklajene, tudi bolniških in odhodov je, kot rečeno, v Ikei nadpovprečno veliko.

Tudi novembrski sestanek, ki ga do tega našega pogovora še ni bilo, bo zaznamovan s tremi temami, ki jih je izbral sindikat. Prva so potni stroški. Vsi naj bi namreč dobili povrnjen le strošek za javni prevoz. Treba je zapisati, da v Ikei delajo v treh izmenah, prvi sodelavci začnejo v skladišču delati že ob štirih zjutraj, in takrat javnega prevoza v Ljubljani ni. Druga tema bo mobing, tretja pa ocenjevanje delovne uspešnosti, ki je po mnenju sindikata vse preveč prepuščeno osebni presoji nižjih šefov, delavci in delavke pa niso ustrezno seznanjeni z merili in kriteriji. Del problema je po njihovo tudi preobremenjenost, saj ljudje sami premikajo težak tovor, ki bi se ga v resnici morali lotevati v dvojicah. To piše namreč tudi v ocenah tveganja.

Čeprav sindikat ugotavlja, da se malenkosti počasi kopičijo, nezadovoljstvo delavk in delavcev pa narašča, si seveda želijo zadeve reševati in njihov namen ni zaostrovanje, pravi naš sogovornik. Pričakujejo pa na drugi strani predvsem posluh in empatijo, ter pravočasno ukrepanje. Na primer glede temperatur na delovnem mestu res ni treba čakati na vročino ali mraz, s tem pa na vse več težav z zdravjem. Vztrajali bodo tudi pri doslednem upoštevanju zakonodaje in kolektivne pogodbe dejavnosti. Da pa bodo pri teh zahtevah še bolj uspešni, v svoje vrste vabijo čim več članov in članic.

Mojca Matoz,
foto Zheka Kapusta/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi novembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!