NASLOV PROJEKTA: POSODOBITEV INDUSTRIJSKIH ODNOSOV SKOZI SPODBUJANJE PRENOVE KOLEKTIVNIH POGODB

LETO: 2013 – 2014

SOFINANCER: Ministrstvo Republike Slovenije za delo, družino in socialne zadeve

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 190.780,00 €

VREDNOST PROJEKTA: 190.780,00 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti

NOSILEC: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

PARTNER PROJEKTA: Združenje delodajalcev Slovenije

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

Projekt bo usmerjen v pripravo ustreznega okolja na ravni socialnih partnerjev v Sloveniji za učinkovito implementacijo EOS in EAO v slovensko okolje socialnega dialoga.

Slovenska delovno pravna zakonodaja sicer ureja vsa področja obravnavana v EOS in EAO, vendar pa je zakonska ureditev pogosto presplošna in ne omogoča doseganje tistih rezultatov, ki jih socialni partnerji pričakujemo od njihove implementacije. Konkretna ureditev posameznih področij je tako prepuščena ureditvi bodisi kolektivnim pogodbam dejavnosti bodisi kolektivnim pogodbam posameznega podjetja, ki zanemarjajo vsebino EOS in EAO.

V Sloveniji imamo po evidenci kolektivnih pogodb (KP), ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 46 različnih kolektivnih pogodb. Po nekaterih podatkih (Workers participation.eu) je pokritost slovenskega trga dala s sistemom kolektivnega dogovarjanja (»collective bargaining«) 96 odstotna. Navkljub temu razmeroma visokemu odstotku je potrebno opozoriti na dejstvo, da je poleg pokritosti s sistemom KP pomembna tudi sama vsebina KP, ki pa pogosto ne zaobjema tematik zaobjetih v EOS in EAO. In prav ustrezna implementacija EOS in EAO v KP bi neposredno izboljšala položaj zaposlenih v dejavnostih, sočasno pa prispevala k boljšim rezultatom poslovanja podjetij.

Nedorečenost in nejasnost, ki je posledica splošnih pravnih okvirjev delovnopravne zakonodaje, je razlog za to, da še vedno ni prišlo do konkretnih rešitev v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji, ki bi bile zapisane v kolektivnih pogodbah. Razlog za nastalo situacijo je zlasti v tem, da se pogajalci na ravni posameznih kolektivnih pogodb pogosto ne zavedajo pomena problemov/področij, ki so obravnavana v EOS in EAO, njihovem vplivu na razvoj trga dela, na razvoj delovnih razmerij ter na razvoj zdravja in varstva pri delu. Nepoznavanje vsebine EOS in EAO, in premajhno zavedanje o pomembnosti njihove vključitve v kolektivne pogodbe ter pomanjkanje konkretnih idej kako posamezno področje urediti na ravni KP je privedlo do situacije, ko se EOS in EAO s strani slovenskih socialnih partnerjev ne obravnavajo kot relevantni, čeprav izkušnje drugih članic EU kažejo, da kakovostna promocija in implementacija EOS in EAO v kolektivnih pogodbah prinaša pozitivne rezultate.

Tako se je v Belgiji na podlagi implementacije avtonomnega sporazuma o tele-delu oblikovalo kolektivno pogodbo, ki velja za vse zaposlene v zasebnem sektorju. EOS o stresu na delovnem mestu iz oktobra 2004 je bil prenesen v francosko zakonodajno okolje z nacionalnim med-profesionalnim sporazumom. V Sloveniji pa imamo nasprotno recimo primer EOS o vključujočem trgu dela iz 2010, katerega implementacija je tudi glede na zadnje letno poročilo o izvajanju iz leta 2012 v začetni točki.

Ciljne skupine projekta

K primarnim ciljnim skupinam štejemo tudi podjetja in zaposlene v dejavnostih, ki bodo neposredno vključena v raziskavo o kolektivnih pogodbah kjer imajo sklenjene kolektivne pogodbe.

Med sekundarne ciljne skupine štejemo medije in širšo javnost, ki bo o poteku in rezultatih projekta informirana. Tekom projekta bodo izvedene novinarske konference, medijem bodo predstavljeni konkretni primeri dobrih praks in potrebe, ki obstajajo na ravni dejavnosti v zvezi z implementacijo in spremljanjem EOS in EAO.

Pomembne sekundarne ciljne skupine so tudi družine delavcev, predvsem ko gre za vprašanja zdravja pri delu ter usklajevanja delovnega in zasebnega življenja. V primeru uspešne izvedbe projekta in implementacije EOS in EAO, bodo dolgoročni rezultati vidni pri kakovosti delovnega življenja in boljšem usklajevanju med zahtevami družinskega in delovnega življenja.