Za dostojanstvo človeka na delovnem mestu in za delovno okolje brez nadlegovanja ter trpinčenja – ZSSS ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja

10. 10. 2022

10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja, je dan, ko se ozavešča o pomenu duševnega zdravja, njegovem vplivu na življenje ljudi po svetu ter pomenu njegove krepitve. V ZSSS smo letos v središče postavili dostojanstvo človeka na delovnem mestu ter delovna okolja brez nadlegovanja in trpinčenja.

Enoznačne definicije duševnega zdravja ni, saj je meja med duševnim zdravjem in duševno boleznijo tanka in spremenljiva. Običajno govorimo o težavah v duševnem zdravju takrat, ko simptomi (npr. motnje spanja, bolečine v telesu, omejena zmožnost reševanja življenjskih izzivov, slaba samopodoba, zloraba alkohola in drog ipd.), s katerimi se sooča posameznik oziroma posameznica, trajajo dalj časa in ovirajo njuno vsakodnevno življenje, vključno z delom.

Vpliv delovnega okolja na duševno zdravje

Na počutje posameznika in njegovo duševno zdravje poleg osebnostnih dejavnikov in socialne mreže pomembno vpliva tudi delo in delovno okolje, v katerem preživimo velik del svojega življenja. Delovno mesto je za dobro duševno zdravje lahko varovalni dejavnik. Govorimo o delovnih okoljih, kjer ima zaposleni občutek, da je koristen, vreden, dobi potrditev za svoje delo, ima ustrezno podporo sodelavk in sodelavcev ter nadrejenih, komunikacija med njimi pa je spoštljiva. Na drugi strani pa ima lahko delovno mesto tudi negativen vpliv na počutje in duševno stanje ter je lahko celo izvor stisk. Raziskave kažejo, da v Sloveniji približno četrtina delavk in delavcev stres doživlja pogosto ali vsakodnevno, kot najpogostejši razlog za stres pa navajajo obremenitve na delovnem mestu (NIJZ; 2017).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kot enega izmed najpomembnejših vzrokov za razvoj duševnih težav zaposlenih navaja tudi nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu.

Leta 2008 je nacionalna raziskava Inštituta za medicino dela, v kateri je sodelovalo 823 delavcev, pokazala, da je v zadnjih šestih mesecih bilo 10,4 odstotka zaposlenih izpostavljenih trpinčenju na delovnem mestu, 18,8 odstotka pa jih je bilo priča nadlegovanju sodelavcev. V zadnjih petih letih raziskave pa je trpinčenje doživljajo kar 19,4 odstotka vprašanih, pri čemer so ženske žrtve precej pogosteje kot moški. Po raziskavi med povzročitelji prevladujejo nadrejeni (81 odstotkov), sledijo sodelavci (33 odstotkov) in podrejeni (14,9 odstotka).

V Sloveniji novejših nacionalnih raziskav o nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu nimamo, kar lahko kaže tudi na nezavedanje o negativnih učinkih, ki jih imajo taka dejanja za delavke in delavce, pa tudi delodajalce in družbo. To potrjuje tudi sodna praksa, kjer so dodeljene odškodnine žrtvam sramotno nizke.

Zakon je jasen

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v 7. členu opredeljuje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu.

Ravnanja in vedenja, ki pomenijo spolno nadlegovanje, so še zlasti: osvajanje, predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolnosti, ponavljajoči se predlogi za zmenke; opolzki komentarji, naslavljanje osebe s »punči«, »srček«, neželene šale s spolno vsebino; postavljanje osebnih vprašanj v zvezi z družabnim ali spolnim življenjem osebe, obljubljena višja plača, napredovanje, če oseba pristane na katero od naštetih ravnanj, ter grožnje z negativnimi posledicami, če jih zavrne; tesno približevanje osebi, s katero govorimo; pohotni pogledi, žaljivo spogledovanje; razpošiljanje elektronskih sporočil s spolno vsebino; nepotrebno dotikanje, trepljanje, otipavanje, nagibanje čez hrbet sedeče osebe; nezaželena masaža vratu ipd.

Ravnanja in vedenja, ki pomenijo nadlegovanje, so vsa tista dejanja, ki temeljijo na različni družbeni ali organizacijski moči v odnosu do žrtve, še zlasti: posmehovanje, poniževanje, zastraševanje, fizična napadalnost, sramotilno obrekovanje, žaljenje zaradi osebne okoliščine, šale, ki se nanašajo na osebno okoliščino (npr. seksistične, nacionalistične šale)  ipd.

Ravnanja in vedenja, ki pomenijo trpinčenje, so še zlasti: onemogočanje izražanja svojega mnenja, kričanje, zmerjanje, grožnje in žalitve; nenehno kritiziranje dela, ki nima podlage v napakah pri delu; zastraševanje; kritiziranje žrtvenega zasebnega življenja, nadlegovanje po telefonu, omejevanje in preprečevanje socialnih stikov – osamitev žrtve od sodelavcev, ravnanje kot da je žrtev nevidna; širjenje neutemeljenih govoric; posmehovanje; namigovanje na psihične težave, klicanje žrtve s ponižujočimi imeni, zasmehovanje z oponašanjem žrtvenih gest, hoje in glasu; dodeljevanje delovnih nalog, ki so nad ali pod strokovno usposobljenostjo žrtve, z namenom diskreditacije, dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog, delovnih nalog, ki žalijo dostojanstvo, žrtev ne dobiva novih delovnih nalog; »pošiljanje« v pokoj ali grožnje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki nimajo podlage v predpisih in organizaciji delovnega procesa; delegiranje nujnih delovnih nalog po e-pošti tik pred iztekom delovnega dneva/tedna, siljenje k opravljanju zdravju škodljivih nalog, grožnje s fizičnim nasiljem, ignoriranje in dopuščanje, da se trpinčenje dogaja ipd.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v letu 2019, torej že pred izbruhom pandemije covida-19, kar eden od osmih imel diagnosticirano duševno motnjo. Sledil je globalni porast duševnih motenj v času trajanja epidemije. Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino. K temu pripomorejo tudi vse večje socialne razlike ter dejstvo, da primanjkuje strokovnjakov za psiho-socialno pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju.

Delavka ali delavec, ki na delovnem mestu doživlja nadlegovanje ali trpinčenje, posledice le-tega občuti na več ravneh. Občuti lahko potrtost in obup, negotovost, strah, občutke krivde, napetost, jezo, izčrpanost, izgubo volje do dela, zanimanj v življenju; pojavijo se lahko nočne more, nespečnost, motnje hranjenja, tesnoba in številne druge psihosomatske posledice. Posledice nadlegovanja in trpinčenja se lahko kažejo tudi s številnimi reakcijami in spremembami na telesni ravni, ko telo ne zmore več delovati normalno. Iz občasnih težav se lahko razvijejo dolgotrajne bolezni, v skrajnih primerih pa lahko dolgotrajna izpostavljenost trpinčenju vodi celo v samomor.

Če preslikamo v delovno okolje, posledice nadlegovanja in trpinčenja pomenijo manj zdrave delavke in delavce, več bolniških odsotnosti, slabše duševno zdravje zaposlenih, slabšo produktivnost, slabšanje delovne klime, težave z motivacijo, več fluktuacije, posledično tudi poslovno škodo, zmanjšanje ugleda delodajalca in visoke stroške, ki obremenjujejo zdravstvo blagajno. Krepitev dobrega počutja na delovnem mestu bi tako morala biti prioriteta države, delodajalca in vsakega zaposlenega.

Delovno okolje mora biti varen in spoštljiv prostor, v katerem nobena delavka in delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev (47. člen ZDR-1). Prav tako mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu in o teh ukrepih pisno obvestiti delavce (npr. preko oglasne deske, e-pošte, intraneta). Predvidene so tudi denarne kazni za delodajalca, če ne sprejme ustreznih ukrepov.

Pripravili smo e-priročnik

Ker gre za pomembno tematiko za delavke in delavce ter sindikate, smo v ZSSS o spolnem in drugem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu pripravili e-priročnik, ki bo izšel oktobra letos, obenem pa bo vključen tudi v posebno tematsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. V njem bomo predstavili zakonodajo, ki ureja to področje, pogledali, kako je tematika zastopana v kolektivnih pogodbah dejavnostih (primeri dobrih praks s konkretnimi členi), kakšna je vloga sindikalnega zaupnika pri pogajanjih z delodajalcem in pomoči žrtvam ter kako lahko ukrepamo, če smo žrtev nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. Del priročnika bo tudi vzorec dnevnika za beleženje nadlegovanja in trpinčenja ter vzorec dogovora o preprečevanju in obravnavanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Vabimo vas, da si e-priročnik po 10. oktobru 2022 ogledate na spletni strani zsss.si, celotno tematsko številko Delavske enotnosti pa lahko naročite tukaj.

Patricija Vidonja in Irena Štamfelj, svetovalki ZSSS,
foto Andrea Piacquadio/Pexels

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!