Znova o nedopustni diskriminaciji na pogovoru za službo

12. 9. 2022

Spraševati o načrtovanju družine na pogovoru za službo je diskriminacija, je na podlagi primera kandidatke za mesto ravnateljice ene od srednjih šol spet opozoril Zagovornik načela enakosti, ki je poleti zaključil postopek ugotavljanja diskriminacije v tem primeru. Takšnih primerov diskriminacije do mladih žensk je kar nekaj, a jih večina svoje izkušnje z diskriminacijo nikoli ne prijavi. Osveščanje je zato izredno pomembno.

Primera diskriminirane kandidatke za ravnateljico se je zagovornik lotil februarja letos na podlagi obvestila inšpektorata za šolstvo in šport, ki je v tej zadevi opravljal inšpekcijski nadzor na podlagi njene prijave. Zagovornik je že ob sami prijavi ugotovil elemente diskriminacije, zato je začel obravnavo po uradni dolžnosti.

Nedopustno vprašanje o načrtovanju družine

Ena od članic sveta šole, upravnega organa, ki v času izbora novega ravnatelja zastopa šolo kot delodajalca, je kandidatko vprašala, ali načrtuje še kakšnega otroka. Kandidatka na vprašanje ni odgovorila, je pa članico sveta šole opozorila na njegovo nedopustnost. Drugima dvema kandidatoma takšno vprašanje ni bilo zastavljeno.

Zagovornik je ugotavljal, ali je bila z zastavitvijo omenjenega vprašanja kršena prepoved diskriminacije zaradi starševstva kandidatke na področju dostopa do zaposlitve.

Opozorili so na določilo Zakona o delovnih razmerjih (v okvirju) in v odločbi zapisali, da je bila v obravnavanem primeru za ugotovitev diskriminacije ključna že sama potrditev dejanske zastavitve prepovedanega vprašanja kandidatki. Pri tem ni bilo pomembno, ali ta dogodek je ali ni vplival na sam izbor med kandidati. Zato Zagovornik ni problematiziral pojasnila sveta šole, da zastavitev omenjenega vprašanja, njegova vsebina in to, da nanj kandidatka ni odgovorila, ni vplivalo na končen izbor kandidata za ravnatelja šole.

Kaj je diskriminacija?

V 4. členu jo Zakon o varstvu pred diskriminacijo definira tako:

(1) Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.

(2) Diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine je prepovedana.

Pri Zagovorniku ugotavljajo, da se kršitelji prepovedi diskriminacije včasih niti ne zavedajo svojega diskriminatornega ravnanja. Ko so na prepovedano prakso opozorjeni, pa ravnanje v večini primerov hitro odpravijo.

Izobraževanje in  osveščanje se vsakič znova izkaže za najučinkovitejše zdravilo proti diskriminaciji.

Tudi zato je med zakonsko določenimi nalogami Zagovornika tudi osveščanje, izobraževanje in informiranje splošne in izbranih javnosti Zagovornika.

Nalogo osveščanja o diskriminaciji in o ukrepih za njeno odpravo Zagovornik opravlja z objavljanjem neodvisnih poročil in drugih informacij na svoji spletni strani in na družabnih omrežjih, z izdajo zgibank, na terenskih obiskih in sejemskih prireditvah, z nastopanjem v medijih in podobno.

 

Kakšna dokazila lahko od kandidatke ali kandidata zahteva delodajalec?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 28. členu v zvezi s tem določa pravice in obveznosti delodajalca:

(1) Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

(2) Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

(3) Delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov iz prejšnjega odstavka ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

(4) Pri zaposlovanju lahko delodajalec preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

(5) Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

(6) Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.

(7) Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

Neformalnost ni izgovor

Zagovornik ni sledil posebnemu pojasnilu sveta šole, s katerim je ta opravičeval zastavitev spornega vprašanja kandidatki o starševstvu oziroma materinstvu kot neformalno, temelječe na bolj osebnih odnosih, ki naj bi jih imela kandidatka kot takrat še aktualna ravnateljica šole s člani sveta šole. Članica sveta šole naj bi vprašanje zastavila zgolj zato, ker je pred tem kandidatka, ki je bila takrat še na porodniškem dopustu, v svoji predstavitvi navajala izkušnjo s svojim otrokom, kar naj bi bilo po razumevanju sveta šole mišljeno neformalno. Iz pojasnila kandidatke pa je bilo razvidno, da je bilo njeno navajanje izkušnje z otrokom integralni del njene predstavitve kot kompetentne osebe za novo oziroma nadaljnjo ravnateljico šole.

Kaznivih vprašanj nihče ne kaznuje

V Sindikatu Mladi plus ugotavljajo, da je diskriminacije po spolu med mladimi veliko. V letošnji anketi je več kot polovica vprašanih potrdilo, da so se srečali z diskriminacijo na trgu dela, skoraj četrtina jih je navedla, da so bili na pogovoru za službo vprašani glede načrtovanja družine, v 81 odstotkih so bile tega vprašanja deležne ženske.

Sabina Leben, sodelavka tega sindikata, pravi, da je velik problem, da za delodajalce, ki sprašujejo stvari, ki niso relevantne za opravljanje dela in so osebni podatki, ki ne vplivajo na kompetence in zmožnost opravljanja dela, ni finančnih sankcij. Nič se ne zgodi, čeprav se kršitve redno dogajajo.

Drug problem pa je po njenem tudi ta, da večina ljudi ne ve, da gre za diskriminacijo, ko so jim postavljena tovrstna vprašanja, in opozarja, da zakon zelo jasno določa (razen v zelo redkih primerih), da mora biti delovno mesto razpisano tako za moške kot ženske. Srečali so se recimo s primerom, ko je ženska s spolno nevtralnim imenom prišla na opravljanje obvezne prakse v okviru svojega študija, pa so jo želeli odgnati, češ da je polaganje optičnih kablov pretežko delo zanjo. Pa se je uprla in delala vštric s kolegi, a potem vendarle dobila slabšo oceno, češ da ne bo kdo mislil, da jo nagrajujejo zato, ker je ženska.

V sindikatu so se srečali tudi s primeri, da samozaposlenim ženskam (enoosebnim espejem), ki naročniku povedo, da so noseče, ti po navadi odpovejo pogodbo o sodelovanju. Zgovoren je tudi primer, ko je prijaviteljica za delo izvedela, da za obdelavo kovin iščejo »prave dedce«, delodajalec pa ni želel vedeti nič o njenih delovnih izkušnjah. Še bolj bizaren je primer, ko je študentka pri prijavi za študentsko delo v gostinstvu dobila obrazec, kjer naj bi navedla ime in priimek staršev, njihov poklic, število sorojencev ipd. To prav gotovo ni relevantno za opravljanje dela. Sindikat je delodajalca opozoril na kršitev, in njegov izgovor je bil, da tega ni vedel. Tak izgovor je pogost, ne odveže pa delodajalca, da ne bi kršil zakonodaje, zagotavljal delavskih pravic.

Za konec dodajmo še podatek, da je v raziskavi Sindikata Mladi plus iz leta 2020 kar četrtina mladih povedala, da je na delovnem mestu že doživela mobing in 18 odstotkov diskriminacijo. Zelo problematično pa je po mnenju naše sogovornice tudi spolno nadlegovanje na delovnem mestu, to v veliko večji meri doživljajo ženske.

Kot je Zagovornik ugotovil, je vprašanje dejansko svet šole oziroma njegova članica, torej predstavnica delodajalca, dejansko zastavila kot formalno vprašanje v okviru kandidatkine predstavitve v postopku izbire za delovno mesto, s tem pa je svet šole kot delodajalec dejansko posegel v pravico kandidatke, da ji takšno vprašanje v zvezi z njeno osebno okoliščino sploh ni zastavljeno. Tu izjem ne more biti, pravi Zagovornik.

Mojca Matoz,

foto Tim Gouw/Unsplash

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, prvi septembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!