Spet imamo ESS! Po dobrem letu znova obujen ekonomsko-socialni svet

22. 7. 2022

Vse od lanskega maja, ko smo sindikati v času vlade Janeza Janše zapustili ekonomsko-socialni svet (ESS), ker so se odločitve sprejemale mimo soglasja socialnih partnerjev, pa do letošnjega julija ESS ni deloval. Nekdanji oblastniki so namreč menili, da socialni dialog pomeni vladni monolog in prikimavanje socialnih partnerjev vladnim odločitvam. Zato je toliko bolj spodbudno, da je z novo vlado prišlo do pomembnih in pozitivnih premikov ter obuditve ESS.

Na prvem srečanju med vlado, sindikati in delodajalci se je predsednik vlade Robert Golob uvodoma opravičil socialnim partnerjem, ker pri dosedanjih spremembah zakonodaje niso bili vključeni v njeno pripravo. Gre predvsem za področji interventnega zakona glede zdravstva in za področji energetske in prehranske draginje. »Skupaj želimo poiskati širši konsenz o tem, kam želimo kot družba,« je dejal predsednik vlade in dodal, da bo določen del zakonodaje mogoče spreminjati tudi naknadno. Zaostrene gospodarske razmere namreč po njegovem zahtevajo tudi določene hitre reakcije, ki pa jih iskanje širšega družbenega konsenza lahko oteži. Golob je tako dejal, da bodo na zgoraj omenjenih področjih zato morali delovati hitreje, zato bodo skušali doseči vključenost socialnih partnerjev na manj konvencionalne načine.

»Mi nismo za to, da ko je zakon sprejet, potem postane nedotakljiv. Ravno obratno. Želimo si, da vsi ti zakoni živijo in da pridemo z novelami, ki pa bodo predebatirane v široki javnosti in o katerih bomo iskali v družbenem dialogu, socialnem dialogu čim boljše rešitve, da z njimi jeseni izboljšamo zakone,« je razmišljal prvi človek izvršilne oblasti. Jeseni naj bi tako nekatere že sprejete zakone znova pregledali in dopolnili. Dodal je še, da se bo trudil, da bo tudi sam čim večkrat sodeloval na sejah ESS, katerega prve se je udeležilo še šest ministrov njegove vlade. »Dobra novica je, da na današnjem svetu ni bilo večjih zapletov, nobenega nesoglasja, pri vseh ključnih točkah smo našli skupen jezik,« je po seji optimistično dejal minister za delo Luka Mesec in dodal, da bodo pravila delovanja ESS nekoliko prilagodili, da se socialni partnerji ne bodo počutili šikanirane ali izključene in da vlada ne bo videla socialnega partnerstva kot cokle v postopku. Poleg njega so se seje udeležili tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, gospodarski minister Matjaž Han in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.

Kaj je ekonomsko-socialni svet?

ESS je tristranski organ socialnih partnerjev, sindikatov, delodajalcev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, ter druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Vsak od njih imenuje v ESS svoje predstavnike, vsak partner pa ima lahko največ osem članov. Vsak član ima lahko namestnika, pravice in pooblastila teh pa so enaka kot pri članih.

Kakšne so naloge ESS?

ESS spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s tem in z drugimi področji, ki imajo širok pomen za vse strani. V okviru svojega delovanja sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo, vzpostavlja pobude za sprejetje novih ali za spremembo veljavnih zakonov, oblikuje stališča in mnenja o delovnem gradivu, osnutkih in predlogih uredb, odredb in zakonov, podaja stališča in mnenja o proračunskem memorandumu ter državnem proračunu in podobno. Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS pošilja državnemu zboru, državnemu svetu, strokovni in širši javnosti. Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh partnerjev.

Ena lastovka še ne prinese pomladi

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je po več ur trajajoči seji, ki je bila razširjena na deset točk, dejala, da sindikati razumejo trenutne politične razmere, »razumemo določena področja, kjer se res mudi, ne bomo pa tega seveda razumeli vnaprej. Mi smo poskusili vplivati na vsebino zakonov, ki so se sprejemali v tem obdobju, vendar nam žal ni uspelo. Če bomo imeli drugo priložnost, jo bomo izrabili.« Podobno mnenje je delil tudi novi predsednik obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar: »Pričakujemo, da bomo tudi v primeru sprejemanja interventnih ukrepov oziroma zakonodaje vključeni v postopek.«

ESS kot odgovor na visoko inflacijo

Z današnje perspektive je zanimiv pogled na zgodovino ekonomsko-socialnega sveta. Ideja za organ, ki bi temeljil na iskanju soglasja o raznih ekonomskih spremenljivkah, se je namreč že leta 1991 porodila ekonomistu Velimirju Boletu, in sicer prav zato, da bi se tako kot danes socialni partnerji lahko uspešno borili proti takrat še višji inflaciji. Že istega leta so pobudo podprli sindikati in gospodarska zbornica. Za obdobje visoke inflacije je Bole želel, da bi z dogovorom pripravili stabilizacijski program, ki bi v dogovorjenih okvirih omejil zviševanje plač, obenem pa bi proizvajalce živil in prodajalce naftnih derivatov zavezal k omejitvi cen. ESS, ki sicer nima podlage v ustavi ali zakonih, je bil s podpisom tripartitnega dogovora ustanovljen 25. aprila 1994. Ker je s svojim delovanjem preprečil uvedbo radikalnih neoliberalnih šok terapij, ki so jih uvajali drugod po vzhodni Evropi, je bil gotovo eden od dejavnikov gospodarsko in socialno dokaj uspešnega razvoja v devetdesetih letih.

»Ena lastovka seveda ne prinese pomladi, ampak vseeno tudi v sindikalnih organizacijah ocenjujemo potek seje ESS kot pozitiven, veseli nas odziv celotne ministrske ekipe, ki je bila prisotna,« je na novinarski konferenci po seji še razmišljala predsednica ZSSS. Pojasnila je, da so se na seji pogovarjali tudi o konkretnih temah, tudi o nekaterih zakonih, ki so bili že sprejeti v državnem zboru, kot je na primer že omenjeni interventni zdravstveni zakon. Na seji so ustanovili stalen strokovni odbor, ki bo na omenjenem področju spremljal nastajajoče ukrepe. Poleg tega so ustanovili tudi dve pogajalski skupini, eno za uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov prevoza na delo in regresa za prehrano, drugo pa za pripravo sprememb pravil ESS.

Rakava rana naše družbe

Na seji so sprejeli tudi poročilo delovne skupine, ki je že pred časom pripravila predloge sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Lidija Jerkič je spomnila, da gre pri tem za področje, na katero vsako leto opozarjajo inšpektorji za delo, saj zaradi obstoječe zakonodaje težko ugotavljajo kršitve. »To pomembno področje je rak rana naše družbe, želimo si, da to v tem letu uredimo,« je še dejala. Sindikati so na seji vnovič predlagali tudi zvišanje nadomestila za prehrano med delom.

Novi predsedujoči

Na seji so podpisali tudi dokument, ki ugotavlja, da je socialni dialog pomemben. V njem se vsi socialni partnerji zavezujejo k obuditvi dialoga. Ker v ESS velja krožni sistem pri vodenju sej, je Mitjo Gorenščka kot predsedujočega iz vrst Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) nasledil prvi mož Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. »Za nas je bilo bistveno, kar je uvodoma povedal predsednik vlade, in sicer, da se vračamo ali pa vsaj obnavljamo socialni dialog in socialno partnerstvo, kot smo ga imeli pred leti, sicer bo verjetno prihajalo do zapletov. Za nas je prav tako bistveno, da lahko sindikati, predstavniki delavskih interesov, enakovredno sodelujemo v postopkih oblikovanja ekonomskih in socialnih politik v tej državi,« je dejal Štrukelj. Vlado je tudi opozoril, da bodo pozorno spremljali dogajanje in preverjali, ali se drži svojih obljub. »S stališča sindikatov javnega sektorja smo vlado in ministrico za javno upravo pozvali, naj do vseh zaposlenih v javnem sektorju vzpostavi pozitiven odnos, s katerim bi priznali, da tudi mi v veliki meri, tako kot zaposleni v zasebnem sektorju, prispevamo k izboljšanju življenj vseh državljanov. Pričakujemo, da se bo v teh duhu opredelili do naših zahtev,« je še dodal.

Kdo so novi člani in članice ESS?

Člani ESS iz vrst sindikatov so Lidija Jerkič in Andrej Zorko (ZSSS), Jakob Počivavšek (KSS Pergam), Peter Majcen (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije), Evelin Vesenjak (Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost), Zdenko Lorber (Slovenska zveza sindikatov – Alternativa), Albert Pavlič (Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost) in Branimir Štrukelj (KSJS).

Delodajalce predstavljajo Marjan Trobiš (Združenje delodajalcev Slovenije – ZDS), Jože Smole (ZDS), Tibor Šimonka (GZS), Mitja Gorenšček (GZS), Blaž Cvar (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Drago Delalut (Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) in Mariča Lah (Trgovinska zbornica Slovenije).

Vladni predstavniki pa so minister za delo Luka Mesec, minister za finance Klemen Boštjančič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek ter namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer.

Matej Klarič

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!