Nič o nas brez nas! – Sindikat upokojencev dobil novo staro vodstvo in novi koaliciji sporočil svoje zahteve

26. 5. 2022

V Domu sindikatov v Ljubljani je danes potekal 7. kongres Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), na katerem so delegatke, delegati in drugi prisotni, med katerimi so bili tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, generalni sekretar Evropske zveze upokojenih in starejših (Ferpa) Agostiono Siciliano ter italijanski sindikalist in predsednik Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija – Julijska krajina/Slovenija Roberto Treu, pregledali delo prejšnjega mandata ter zastavili delo za naprej.

Za predsednico SUS je bila ponovno izvoljena Frančiška Ćetković, sindikat pa je dobil tudi dve novi podpredsednici in nova podpredsednika: Metko Roksandić, Nevenko Lekše, Pavleta Vrhovca in Tomaža Kšelo.

Delegatke in delegati so na kongresu spregovorili tudi o pričakovanjih, ki jih imajo do nove vlade. Strnili so jih v dokument, s katerim so že seznanili koalicijske partnerice, mi pa ga objavljamo v nadaljevanju. O kongresu pa izveste več v eni od prihodnjih številk Delavske enotnosti, glasila ZSSS.

Spoštovani mandatar in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon, predsednik Levice Luka Mesec ter poslanke in poslanci nove koalicije

Delegatke in delegati sedmega kongresa Sindikata upokojencev Slovenije, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, vam na osnovi razprav in sprejetih dokumentov s kongresa posredujemo pričakovanja našega sindikata ob bodoče vlade. Pri njihovem oblikovanju smo izhajali iz stališč in usmeritev zapisanih v Evropskem socialnem stebru, v Strategiji dolgožive družbe kakor tudi v manifestu Evropske zveze upokojencev in starejših (FERPA) z naslovom Pravica upokojencev in starejših, da živijo dostojanstveno.

Osnovno načelo: Nič o starejših brez starejših 

Pričakujemo, da boste pri oblikovanju svojih politik upoštevali naše načelo: »Nič o starejših brez starejših.« Podpiramo vašo večkrat izraženo zavezo, da se boste za uveljavitev ustavnega načela socialne države borili proti revščini in socialni izključenosti in pričakujemo, da ju boste dosledno uresničevali s predlaganjem temu primernih ukrepov in z ustreznimi spremembami zakonodaje.

Draginja

Pričakujemo, da boste pri oblikovanju socialnih politik s takojšnjimi ukrepi ublažili problem draginje (ta je še zlasti posledica poviševanja cen energentov in hrane), ki ga še posebej občutijo upokojenke in upokojenci ter starejši z nižjimi pokojninami oziroma prejemki.

Varstveni dodatek

Podpiramo vašo opredelitev, da boste zagotovili boljšo dostopnost do varstvenega dodatka in da boste poskrbeli za boljšo informiranost potencialnih prejemnikov. Predlagamo, da nemudoma sprožite postopek za spremembo ustreznih zakonov, po katerih bodo do varstvenega dodatka ponovno upravičene vse upokojenke in upokojenci, ne glede na starost, kar smo že predlagali v postopku sprememb zakonov, ki jih je predložila dosedanja vlada, vendar naših predlogov niso upoštevali. V sedanji ureditvi je namreč pogoj za pravico do varstvenega dodatka starost 63 oziroma 65 let. Pravico do varstvenega dodatka je treba urediti tako, da ta ne bo vezana na socialno pomoč.

V sindikatu upokojencev tako predlagamo, da mora varstveni dodatek postati individualna pravica, ki ni povezana z materialnim položajem gospodinjstva in ni vračljiva ter na avtomatizirano pridobitev oziroma uveljavljanje te pravice.

Zavzemamo se, da bo meja za varstveni dodatek 90 odstotkov zneska, ki pomeni prag revščine.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov

Podpiramo usmeritev da se s  spremembo zakonodaje uredi pogostejši izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Ob tem pa opozarjamo, da je treba spremeniti veljavno ureditev določanja minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na cenah prehrambne košarice za moškega, starega od 19 do 65 let. V določanje vrednosti prehrambne košarice je treba vključiti tudi ženske, starost moških in žensk pa mora biti od 19 do 85 let, pri čemer je treba upoštevati tudi stroške za zdravila, zdravstvene pripomočke in pomoč, ki jo številni starejši potrebujejo za dostojanstveno življenje.

Raziskave socialno-ekonomskega položaja starejših

V sindikatu upokojencev ugotavljamo, da ne razpolagamo s kontinuiranimi raziskavami socialno-ekonomskega položaja prebivalstva in v okviru tega socialno-ekonomskega položaja upokojencev, starejših od 65 let. Od bodoče vlade pričakujemo, da bo vsaj vsako drugo leto poskrbela za izvedbo raziskave o socialno ekonomskem položaju prebivalstva in še zlasti socialno ekonomskega položaja starejših od 65 let ter za objavo njenih rezultatov. Za preprečevanje revščine, še zlasti med starejšimi, moramo razpolagati z ustreznimi raziskavami, da bomo lahko predlagali učinkovite ukrepe za njeno preprečevanje.

Dostojne pokojnine

Podpiramo vaše usmeritve in cilje za zagotovitev dostojnih pokojnin, za dostopnost ter izbiro socialnovarstvenih programov, vključno z njihovo deinstitucionalizacijo ter za dostopno ter kakovostno bivanje v tretjem življenjskem obdobju.

Podpirali bomo le takšne spremembe pokojninskega sistema, ki bodo temeljile na krepitvi javnega obveznega pokojninskega zavarovanja terna krepitvi prvega stebra pokojninskega zavarovanja z vključenimi elementi solidarnosti. Poudarjamo, da pokojnina ni pomoč nemočnim ali miloščina, temveč pravica, pridobljena z delom in plačevanjem plači in drugih prejemkov iz dela primernih prispevkov v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsakega posameznika in delodajalcev.

Podpiramo opredelitev, da naj bo najnižja zagotovljena pokojnina 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine, v letu 2023 pa najmanj 700 evrov. Pozdravljamo tudi namero vlade, da bo dodatno pozornost namenila tudi dvigu drugih najnižjih pokojnin. V okviru tega pričakujemo ureditve vdovskih pokojnin, in sicer, da se zviša odmerni odstotek za odmero ter da se zviša procent najnižje osnove za odmero vdovske pokojnine. Zagotoviti je treba takšne rešitve, da se po smrti zakonca oziroma partnerja vdovi oziroma vdovcu življenjski standard ne bo bistveno poslabšal (izbira med svojo ali delom pokojnine preminulega zakonca, prejemanje dela pokojnine preminulega itd.)

Uresničevanje te namere bomo v sindikatu upokojencev redno spremljali.

Menimo, da je treba preučiti možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami, kot je navedeno v koalicijski pogodbi. Pričakujemo, da bo razprava o tem stekla v ekonomsko-socialnem svetu.

Dolgotrajna oskrba

V sindikatu upokojencev nismo podprli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v državnem zboru. Zakon ni bil usklajevan v socialnem dialogu, poleg tega pa je zapleten, neprijazen do uporabnikov in zaposlenih, odvzema pridobljene pravice uporabnikom, ne vsebuje finančnih virov, njegovo izvrševanje pa ni mogoče, kar ugotavljajo vsi deležniki, ki bi ga morali izvajat. Zato podpiramo njegovo v koalicijski pogodbi napovedano prenovo. Pričakujemo da bo zakon o dolgotrajni oskrbi usklajen s ključnimi deležniki, zlasti strokovnjaki, predstavniki organizacij starejših, področnimi civilnodružbenimi organizacijami in izvajalci dolgotrajne oskrbe.

V okviru ureditve dolgotrajne oskrbe je potrebno preurediti tudi pomoč na domu, da bo ta po kakovosti in obsegu zadovoljiva za vse, ki jo potrebujejo, in da bo njeno sofinanciranje s strani uporabnikov enotno urejeno na ravni države, da to ne bo odvisno zgolj od finančnih zmožnosti posameznih lokalnih skupnosti.

Prenova stanovanjskega fonda in prilagoditev bivalnih pogojev za starejše 

Veliko upokojenk in upokojencev živi v stanovanjih, ki so neprilagojena za bivanje starejših. Zelo veliko več etažnih stavb je tudi brez dvigal, zaradi česar številni starejši brez tuje pomoči sploh ne morejo več zapustiti stanovanja.

Zato podpiramo opredelitev o prenovi stanovanjskega fonda, da bo ob sodelovanju med državno, lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in gospodarstvom sprejeta strategija in smernice za celovito prenovo stanovanjskega fonda. Cilj prenove bo energetska učinkovitost, potresna varnost stavb in odprava arhitektonskih ovir v več etažnih večstanovanjskih stavbah. Za prenovo bi naj bila zagotovljena ustrezna povratna in nepovratna sredstva EU.

V sindikatu upokojencev si že nekaj let prizadevamo, da bi država in lokalne skupnosti pomagale občankam in občanom pri aktivnostih za vgradnjo dvigal v več etažne zgradbe. Že večkrat smo predlagali tudi, da bi za sofinanciranje pridobili sredstva iz evropskih skladov, vendar doslej za to ni bilo razumevanja, čeprav predstavljajo več etažne zgradbe brez dvigal velik družbeni problem in ne zgolj problem lastnikov stanovanj.

Poudarjamo, da realizacije navedenih predlogov ne bi smeli zavlačevati v nedogled, saj so mnogi starejši in invalidi prizadeti (ne morejo iz svojih stanovanj; nujno potrebujejo pomoč na domu, čeprav bi sicer še lahko živeli brez nje; za obisk zdravnika jih morajo reševalci prenašati po stopnicah; ogroženi so v primeru požara in naravnih nesreč, čemur je treba prilagoditi načrte reševanja in zaščite;itd.), zato so prisiljeni zaprositi za sprejem v dom za starejše. Z vgradnjo dvigal v več etažne stavbe brez njih bi zmanjšali pritisk na domove za starejše, na službe za pomoč na domu, na zdravstveno reševalno službo itd. itd.

Tudi mlade družine z otroki so v nezavidljivem položaju, ko prenašajo otroke z vozički v višja nadstropja.

Zdravstveno varstvo in zavarovanje

V sindikatu upokojencev podpiramo osnovne usmeritve in predloge iz koalicijske pogodbe. Podpiramo ločitev javnega in zasebnega zdravstva in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za kar se zavzemamo že desetletje.

Pričakujemo, da bo minister za zdravje z ekipo na ministrstvu poskrbel, da bodo enakopravno obravnavani tako zavarovanke in zavarovanci kot izvajalci zdravstvenih storitev.

Dostop do zdravstvenih storitev

V minulih letih smo velikokrat z javnimi pismi vladi in pristojnemu ministru ter v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjali na probleme, ki jih imajo starejši ter upokojenke in upokojenci z dostopom do kakovostnih zdravstvenih storitev.

Nobenega opravičila ne more biti za to, da je 130 tisoč prebivalcev in prebivalk brez osebnega zdravnika. Nehumano in nedostojno je ravnanje odgovornih, da starejšim, celo stoletni gospe, predlagajo naj si poišče osebnega zdravnika izven regije. Prav tako je nedopustno, da starejši velikokrat ne morejo priklicati osebnega zdravnika, da se jim zaradi dolgih čakalnih vrst za specialistične preglede slabša zdravstveno stanje, da čakanje na operativne posege ogroža njihovo življenje …Za takšno stanje v zdravstvenem sistemu so soodgovorni domala vsi deležniki v njem. Preveč je takšnih, ki so doslej videli le sebe in svoje interese ter že leta niso pokazali interesa in pripravljenosti za nujne spremembe in ureditev razmer.

Enoten klicni center

Podpiramo vzpostavitev enotnega klicnega centra, ki bo v pomoč uporabnikom zdravstvenih storitev. Predlagali smo že v Skupščini ZZZS, da bi na območnih enotah ZZZS organizirali takšen klicni center,  ki bi bil v pomoč starejših, ki niso vešči digitalnega dostopa ali pa nimajo možnosti.

Osebni stik

Starejši dostikrat pogrešajo razumljiva pojasnila ter prijaznejši odnos in prijaznejše razlage svojega zdravstvenega stanja ter predlagane postopke zdravljenja. Velikokrat so prikrajšani pri zdravstvenih storitvah. Opozarjajo, da je digitalizacija prinesla številne dobre rešitve tudi v zdravstvu, vendar je še vedno najpomembnejši osebni stik. Elektronska pošta ne rešuje lažje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Digitalizacija

Upokojenci in upokojenke ter vsi starejši se zavedamo, da je za hitrejši družbeni razvoj nujno uvajanje digitalizacije, robotike, umetne inteligence in še česa. Vendar pa ob tem opozarjamo, da nove tehnologije ne smejo brez naše izrecne privolitve posegati v našo zasebnost. Prav tako opozarjamo, da uvajanje digitalizacije in nasploh novih tehnologij ne sme povzročati novega razslojevanja in diskriminacije starejših, ki se na nove tehnologije privajajo bolj počasi ali pa sploh ne. Ne smemo pozabiti, da veliko starejših prebiva tudi na ruralnih področjih oziroma na tako imenovanih »sivin in belih lisah«, kjer imajo do svetovnega spleta otežen dostop ali pa ga sploh nimajo. Marsikdaj imajo tudi manj priložnosti za računalniško izobraževanje. Zato je nujno, da vsi državni organi in javni zavodi ob uvajanju digitalnega poslovanja ohranijo tudi poslovanje in nudenje storitev na klasičen način z »osebnim« kontaktom.

Marsikdaj starejše odvrne od usposabljanja za delo in poslovanje z računalniki in po spletu premalo razumevajoč in empatičen odnos tistih, ki jih izobražujejo. Zato se nam zdi pomembno, da bi država podpirala oblike računalniškega izobraževanja in usposabljanja, ki bi jih izvajale organizacije starejših za starejše.

Informiranje in usposabljanje starejših o njihovih pravicah in za aktivno državljanstvo

Družbeni odnosi in s tem tudi zakoni in predpisi v sodobni družbi postajajo čedalje bolj zapleteni, zato veliko starejših ne pozna možnosti in pravic, ki jih imajo. Zaradi tega se mnogi starejši umaknejo iz aktivnega življenja, problemov starejših pa ni mogoče ustrezno reševati brez njihovega aktivnega državljanstva. Pričakujemo, da bo država podprla prizadevanja sindikatov in organizacij starejših na področju informiranja ter usposabljanja svojih članov in nasploh starejših za uresničevanje svojih pravic in možnosti ter za aktivno državljanstvo.

Sindikat upokojencev Slovenije