Pomembna sindikalna zmaga! Vozniki avtobusov so si izborili pravico do poklicnega zavarovanja

22. 4. 2022

Od leta 1975 so vozniki tovornjakov in avtobusov na seznamu delovnih mest, ki so ocenjena kot posebej tvegana in zato upravičena do vplačevanja prispevka za poklicno zavarovanje (prej benificirana delovna doba). Vendar so obenem tudi poklicna skupina, kjer je plačilna nedisciplina delodajalcev daleč največja in kjer je le majhen odstotek zaposlenih deležen te zakonske pravice.

Vrsto let je tako Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) pritiskal na različne institucije, da se razmere uredijo, vozniki so se obračali na pomoč na Kapitalsko družbo (Kad), na inšpektorat za delo, na ministrstvo za delo ipd., a učinkovitega varstva ni bilo. Zato se je SDPZ po zgledu sindikata znotraj Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) odločil vložiti množične tožbe zoper druge delodajalce v panogi avtobusnega prometa.

Zdaj pa lahko poroča o pomembni sindikalni zmagi, saj so po več kot sto vloženih tožbah nekatere pravnomočno končane, hkrati pa so veliki delodajalci popustili in se odločili, da bodo v poklicno zavarovanje vključili vse voznike. To so danes sporočili iz sindikata in na srečanju z mediji v Ljubljani orisali širše dogajanje.

Znova priznana pravica

Skoraj deset let potem, ko so jim delodajalci prenehali plačevati poklicno zavarovanje, so vozniki avtobusov v javnem potniškem prometu torej dosegli, da jim je ta pravica ponovno priznana. Vozniki avtobusov in tovornjakov s skupno dovoljeno težo nad pet ton so imeli namreč pred leti priznano zavarovalno dobo s povečanjem, saj je bilo njihovo delo ocenjeno kot posebno težko in zdravju škodljivo. Delodajalci so jim bili zato dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar jih je z letom 2013 precej to dolžnost opustilo.

Zadeve smo poskušali urediti neformalno, s pogajanji, pozivi delodajalcem, pristojnim institucijam, Kadu, veliko prijav smo vložili na inšpektorat za delo, na koncu pa nam ni preostalo nič drugega kot vložitev tožbenih zahtevkov, je povedala generalna sekretarka SPDZ Saška Kiara Kumer (druga z leve). »Opogumila nas je sodba, ki je voznikom v LPP to pravico izrecno priznala,« je dodala. Leta 2019 smo tako s pomočjo našega odvetnika Jurija Srhoija po pooblastilu članov vložili večje število tožb., obenem pa smo inšpekcijo za delo pozivali, naj sama pride v podjetja in ugotovi kršitev ter zahteva od delodajalca, naj vključi posameznike v poklicno zavarovanje, je nadaljevala. »Tožbe smo vlagali zoper velika podjetja, ki delujejo v javnem potniškem prometu, šlo je za družbe Nomago, Arriva in Marprom. Skupno je bilo od leta 2019 do danes vloženih 113 tožbenih zahtevkov. Z največjim veseljem sporočam, da se je 14 tožb že zaključilo, seveda prav vse, brez izjeme, ugodno za voznike avtobusov.« Glede na to, da je sodna praksa jasna, pričakujejo enak rezultat tudi pri vseh preostalih tožbah.

Pravica zdaj dostopna vsem, a …

Še več, iz Arrive in Nomaga so jih zdaj obvestili, da bodo pravico do poklicnega zavarovanja priznali vsem svojim zaposlenim voznikom avtobusov ter jih vključili v sistem plačevanja pri Kadu, in sicer ne le za naprej, pač pa tudi za pet let – gre za splošni zastaralni rok – nazaj. »To pomeni, da smo dosegli plačilo ne samo za tiste, ki so tožili, temveč tudi za preostale zaposlene, ki se morda niso opogumili za vložitev tožbe zoper delodajalca,« je bila zadovoljna Saška Kiara Kumer in povedala, da gre za približno 1500 voznikov avtobusov.

V sindikatu so tudi zadovoljni, da je inšpektorat za delo v zadnjem času začel bolj aktivno preverjati pri delodajalcih, ali svojim zaposlenim plačujejo poklicno zavarovanje. Njihovo delo pa še zdaleč ni končano: »Seveda pa nam ostane še dolga pot. Poleg avtobusnih podjetij imamo v Sloveniji namreč veliko število zaposlenih voznikov v tovornem prometu, kjer pa je položaj še veliko slabši. Le malokateri voznik od približno 27 tisoč voznikov tovornjakov v Sloveniji ima namreč plačano poklicno zavarovanje. Govorimo o približno 30 milijonih evrov, ki jih Kad na letni ravni ne prejme na račun poklicnega zavarovanja voznikov. V tovornem prometu je bilo z naše strani že vloženih nekaj tožb, večje akcije pa zaenkrat še ni bilo,« je še povedala generalna sekretarka SDPZ in se vprašala, ali je vlaganje tožb zares edini način, kako doseči zakonsko pravico in ali bi morale inštitucije narediti več, da zaščitijo državljane.

Ozadje zgodbe

Vozniki avtobusov in tovornjakov s skupno dovoljeno težo nad pet ton so imeli že pred uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v letu 2001 priznano zavarovalno dobo s povečanjem (benificirano delovno dobo), saj je bilo delo voznika ocenjeno kot posebno težko in zdravju škodljivo delo, zavarovanci pa naj ga po določeni starosti ne bi mogli več ustrezno opravljati. Pravna podlaga za priznanje pravice voznikov do zavarovalne dobe s povečanjem je Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja. V skladu z navedenim sklepom se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu ter voznikov tovornjakov s skupno dovoljeno maso nad pet ton. Na podlagi 282. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) imajo delodajalci dolžnost, da s 1. 1. 2001 vsem zaposlenim na delovnih mestih, za katere je veljala delovna doba s povečanjem, pričnejo plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Te prispevke je precej podjetij v panogi tudi plačevalo vse do 1. 1. 2013, ko je pričel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je institut obveznega zavarovanja zamenjal s poklicnim zavarovanjem. Tudi za poklicno zavarovanje veljajo enaki pogoji, saj predmetni zakon določa, da so do plačila tega zavarovanja upravičeni vsi, ki delajo na delovnih mestih, za katere je do uveljavitve ZPIZ-1 v letu 2001 veljala zavarovalna doba s povečanjem. Šlo je dejansko samo za vsebinsko preimenovanje, z povsem enakim krogom upravičencev pod nespremenjenimi pogoji. Iz vseh navedenih razlogov se je SDPZ zdelo neutemeljeno, da je precej delodajalcev v letu 2013 prenehalo ali delno prenehalo s plačevanjem poklicnega zavarovanja. ZPIZ namreč jasno določa način, kako se ugotavlja, da za določen poklic pogoji za plačevanje poklicnega zavarovanja niso (več) izpolnjeni pogoji. Pravna podlaga za posebno obravnavo voznikov avtobusov in tovornjakov se tako ni spremenila vse od zgoraj navedenega sklepa iz leta 1975.

Konec dolgega maratona

Emil Prohan (drugi z desne), predsednik SDPZ in voznik v Nomagu, se je s povednaim strinjal: »Na mestu je vprašanje, ali moramo sindikati, če hočemo kaj dobiti, to doseči s tožbami ali sodnim pregonom, kar pomeni strošek tako za tožnika kot za nasprotno stran. Vesel sem te velike zmage, gre za dolgoletni trud našega sindikata, občutek imam, da sem pritekel na konec dolgega maratona. Prejšnji teden smo imeli na Nomagu sestanek z vodstvom družbe, na katerem so nam potrdili, da bodo za pet let nazaj zaposlenim, ki jim to pripada, vse poplačali in začeli vplačevati tudi za naprej.« Damjan Jerman (na levi), voznik iz Arrive in eden od tožnikov, pa je dodal, da so se z njegovim delodajalcem najprej nekajkrat usedli in pogovarjali, kako rešiti zadeve, vendar ni bilo posluha, zato so se odločili za tožbo, čeprav je, kot je izpostavil, težko tožiti firmo, ki človeku daje kruh. Tožba je zdaj pravnomočna, iz Kada pa so tudi že dobili na novo sklenjene pogodbe. Stvari gredo torej na bolje.

Voznik tovornjaka Goran Jovanovič (na desni), pa je pohvalil vodstvo sindikata za dobljene tožbe, ki so odprle pot za nadaljnji delavski boj. »Jasno je, da so tožbe dobljene na podlagi 413. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Imamo pa v naši panogi drug problem. Vozniki kamionov niso sindikalno organizirani, nas je skoraj 27 tisoč, od tega lahko zagotovim, da je 80 odstotkov tujcev, saj obstajajo podjetja, ki imajo zaposlenih več kot 200 voznikov in med njimi ni niti enega Slovenca. V tem je tudi težava, saj so vozniki zakonsko nepismeni, bojijo se za službe, ampak mislim, da bi se po tej veličastni zmagi v avtobusnem prometu morali opogumiti in iti v boj za svoje pravice.« Najbolje bi bilo, da avtoprevozniška podjetja dojamejo, da morajo začeti plačevati poklicno zavarovanje, ker jih v nasprotnem primeru lahko doleti veliko število tožb in s tem povezanih stroškov, je dejal. »Tudi vse delodajalce, s katerimi se pogovarjam, prepričujem, da jih mora srečati pamet, da začnejo vplačevati zavarovanje, ker če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda, s tožbami.« Jovanovič je še opozoril, da je zaradi neplačevanja poklicnega zavarovanja voznikom avtobusov in tovornjakov močno oškodovana tudi država in da bi moral za to nekdo tudi odgovarjati.