Sprašujemo za vas! – S političnimi strankami, ki nastopajo na državnozborskih volitvah, o sindikalnih in delavskih temah

15. 4. 2022

V obsežni analizi smo preučili, kako politične stranke, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje, odgovarjajo na vprašanja, povezana z osmimi predlogi ZSSS za boljšo in bolj solidarno družbo, in tudi na nekatera druga vprašanja, ki se dotikajo sindikalnih in delavskih tem. Odgovore političnih strank na naše trditve, pregledno razvrščene v tabelo, najdete na sredini te tematske številke, kjer jih lahko primerjate s svojimi stališči.

V stik smo stopili z vsemi parlamentarnimi in nekaterimi drugimi strankami, ki jim večina javnomnenjskih anket kaže vsaj nekaj možnosti, da bi lahko prestopile prag državnega zbora. Velika večina strank se je na našo prošnjo odzvala. Med tistimi, ki nam odgovorov niso poslali, so stranke, ki so vsaj nekaj časa podpirale vladno koalicijo. Odgovorov nismo dobili od stranke upokojencev Desus, koalicije petih strank Povežimo Slovenijo, katere del je tudi vladna stranka Konkretno (nekdanja SMC), in od Nove Slovenije (NSi). Čeprav je minister za delo iz njenih vrst Janez Cigler Kralj lani poleti zatrjeval, da je vlada blizu vrnitve k socialnemu dialogu, od tega pozneje ni bilo nič. Ne preseneča, da so se torej izognili konkretnim odgovorom na naše trditve. Kot so dejali, niso želeli odgovarjati, ker verjamejo, da je treba pri »oblikovanju politik upoštevati celotno družbo, in se ne osredotočati zgolj na parcialne interese in zahteve posameznih skupin.« Sindikate torej v NSi vidijo samo kot eno od posameznih družbenih skupin, ne pa kot pomembnega socialnega partnerja, katerega veljava je znana ter določena tudi v ustavi in zakonodaji.

Naklonjenost dvigu osnovnih plač

Velik delež članstva ZSSS je v preteklosti problematiziral sedanjo ureditev, po kateri je najnižja osnovna plača daleč pod ravnjo minimalne plače. To se jim zdi ponižujoče, saj njihovo delo vrednoti izjemno nizko. Ponekod namreč najnižje osnovne plače v tarifnih prilogah ne dosegajo niti 400 evrov. Ker delodajalci že desetletje in več, pogosto na ravni dejavnosti in podjetij, nočejo pristopiti k pogajanjem, se to kaže v nizkih izhodiščnih plačnih razredih. Od osnovne plače se obračunavajo dodatki, zato so ti manjši, kot bi bili, če bi bila osnovna plača na ravni minimalne. V ZSSS smo zato kot enega od naših osmih predlogov za boljšo in bolj solidarno družbo izpostavili zvišanje najnižje osnovne plače na raven minimalne plače. Menimo namreč, da nobeno delo ne bi smelo biti ovrednoteno pod ravnjo minimalne plače. Takemu predlogu so naklonjeni v stranki Levica, ki je v državni zbor pred kratkim tudi neuspešno, ker so jo povozile vladi naklonjene stranke, vložila predlog postopnega zvišanja osnovne plače na raven minimalne. Predlog med drugim uživa podporo SD, LMŠ, Vesne, Naše dežele, Resni.ce in Piratov. Glede tega vprašanje so neodločeni ali pa se z njim samo delno oziroma pogojno strinjajo v Gibanju Svoboda, SAB in SDS. Izrecno mu nasprotujejo v SNS. Po razpravah v državnem zboru lahko med nasprotnike uvrstimo tudi stranki NSi in Konkretno, ki je, kot rečeno, del združbe Povežimo Slovenijo.
Socialni dialog ni bil še nikoli na tako nizki ravni, kot je pod odhajajočo vlado. Da bi se morala (nova) vlada nemudoma vrniti k socialnemu dialogu v okviru ekonomsko-socialnega sveta, meni večina vprašanih strank. Zgolj delno oziroma pogojno se s tem strinjajo v vladni SDS. Kar ni presenetljivo, saj, kot vemo, prav ob njihovem vodenju vlade ni bilo veliko pripravljenosti za obuditev socialnega dialoga.

Večina strank »uradno« za javno zdravstvo

Poseben sklop vprašanj smo namenili tudi zdravstvu. Inštitut Mediana je februarja za časnik Delo ugotavljal, katere tri teme bodo v kampanji najpomembnejše za volivke in volivce. Med vprašanimi jih je 40 odstotkov menilo, da sta najpomembnejši temi socialna država in premagovanje revščine, 36,1 odstotka pa jih je dejalo, da je to pravna država. Kar 54,3 odstotka jih je po drugi strani menilo, da je najpomembnejša tema zdravstveni sistem. Januarja 2020 je v anketi agencije Ninamedia več kot 65 odstotkov vprašanih dejalo, da podpirajo prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v javno blagajno. Ukrepu je nasprotovalo manj kot 20 odstotkov vprašanih. Javnost je torej močno naklonjena javnemu zdravstvu, ki ga zagovarjamo tudi v ZSSS. Eno od vprašanj iz tega sklopa se je dotikalo prav ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Temu ukrepu nasprotujejo v SDS. Glede na njihova stališča bi lahko k njim dodali tudi NSi. Presenetljivo neopredeljeni pa so bili do ukinitve tudi v Gibanju Svoboda. Vse druge stranke, vključno s Koalicijo ustavnega loka (Kul), so ukinitev podprle. S trditvijo, da je privatizacija zdravstva za bolnike škodljiva, se ne strinjajo v Naši deželi, SNS in stranki Resni.ca. Neopredeljeni so oziroma se samo delno ali pogojno s to trditvijo strinjajo v SDS, Piratih in Vesni. Zanimivo pa je, da se deklarativno vse stranke strinjajo, da bi morali krepiti javni zdravstveni sistem. Da bi morali uvesti strožjo ločitev med zasebnim in javnim sistemom v zdravstvu in prepovedati t. i. zdravnike »dvoživke«, zdravnike iz javnega sektorja, ki v prostem času delajo pri zasebnikih in si s tem ustvarjajo pomemben delež dohodka. S tem se strinjajo pri Levici, SD, Gibanju Svoboda, SNS, Naši deželi, Resni.ci in Vesni, neodločeni oziroma tisti, ki se s tem samo delno ali pogojno strinjajo, pa so v SAB, LMŠ, SDS in Pirati. Več odgovorov s področja zdravstva lahko najdete v naši tabeli na naslednjih straneh.

Upokojenke in upokojenci kot pomembna volilna baza

V Sloveniji pomembno volilno bazo sestavlja približno 625 tisoč upokojenih oseb. Ne preseneča, da se politične stranke zato še kako borijo za njihovo naklonjenost. Vlada Janeza Janše je tako lani sprejela zakon o ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada. Spomnimo, da smo njegovi problematični in o marsičem nedorečeni vsebini nasprotovali tudi sindikati. Da je zakon v takšni obliki neustrezen, menijo vse stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka. Z njimi se strinjajo tudi v Gibanju Svoboda ter v strankah Resni.ca (Kul) in Pirati. Temu stališču nasprotujejo v SDS, SNS in Naši deželi. V Vesni so neopredeljeni.
V našem Sindikatu upokojencev Slovenije so prepričani, da bi morali poskrbeti, da nobena pokojnina za vsaj 40 let delovne dobe ne bi smela biti pod pragom tveganja revščine, ki po izračunih znaša 739 evrov. S tem se strinjajo v vseh vprašanih strankah. Samo delno oziroma pogojno pa se s tem strinjajo v SDS. Zanimivo je, da v stranki nasprotujejo tudi povečanju javnofinančnih izdatkov za pokojnine, čeprav je podpredsednik stranke, notranji minister Aleš Hojs, na predvolilnem soočenju na POP TV dejal, da bodo uvedli polovično 13. in 14. pokojnino, kot ju imajo v Avstriji. Gre sicer za napačno navedbo, saj v Avstriji dobijo še dve polni pokojnini. Brez večjih izdatkov za pokojnine pa tega ne bo mogoče narediti. Da bi morali javnofinančne izdatke za pokojnine povečati, sicer menijo tudi v SAB, Levici, LMŠ, SNS, Naši deželi, Resni.ci in pri Piratih. Neopredeljeni pa so ostali v Vesni. Presenetljivo pa je, da so proti višjim izdatkom za pokojnine, čeprav so ti pod povprečjem EU, v stranki SD.

Presenetljiva podpora privatizaciji pokojninskega stebra

Ker mnogi v predvolilnih časih radi veliko obljubljajo, je zanimiv tudi pogled na odgovore, ki jih je osem političnih strank dalo na trditve Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager in AmCham Slovenija. Z ocenami od 1 do 10 so označili, v kolikšni meri se strinjajo z njihovimi trditvami. Med njimi so bila vprašanja o uvedbi t. i. razvojne kapice za najbogatejše, reformi pokojninskih stebrov, ki bi šla v smeri večje vloge zasebnega kapitala, večjih vlaganjih v zasebne vire v zdravstvu in o nižji obdavčitvi dividend. Če je za desno usmerjene stranke in koalicije strank SDS, NSi, Našo deželo in Povežimo Slovenijo, ki so bolj naklonjene kapitalu, še razumljivo, da na tovrstna vprašanja odgovarjajo s strinjanjem, pa je bolj presenetljivo, da so popolno strinjanje z njihovimi trditvami izkazali tudi v SD in Gibanju Svoboda, ki sicer veljata za bolj levoliberalno usmerjeni stranki. Poleg njiju so same desetke predlogom namenili samo še v Povežimo Slovenijo in NSi. Nižje ocene so glede predlaganih rešitev podali v strankah Levica (kjer so delodajalski razvojni davčni politiki namenili oceno ena, pokojninski pa oceno dve) in LMŠ. Nekoliko manj odločno (vendar še vedno na ravni ocen SDS) so jih podprli tudi v SAB.

Delo inšpektorata za delo za večino strank nezadovoljivo

V našem Sindikatu državnih organov Slovenije so že večkrat opozorili na kadrovsko podhranjenost različnih državnih inšpektoratov. V ZSSS pa smo se že oktobra lani na ministrstvo za delo obrnili z zahtevo, naj opravi nadzor nad delom inšpektorata za delo. V okviru njegovega delovanja namreč že dlje časa opažamo indice, ki zbujajo utemeljen dvom o njegovem zakonitem delovanju. Na to smo zaposlene večkrat opozorili in ostali brez odgovora. Številne prijave, ki jih je vložilo naše članstvo, sindikati dejavnosti ali ZSSS, so namreč še vedno povsem brez epiloga. Zato je eden naših predlogov tudi učinkovitejše varstvo delavskih pravic. Politične stranke smo vprašali, ali se strinjajo s trditvijo, da je delovanje inšpektorata za delo nezadovoljivo in da potrebuje temeljito prevetritev. S tem se ne strinjajo v Gibanju Svoboda, neodločeni pa so oziroma se samo delno ali pogojno strinjajo v SDS, LMŠ in SAB. Vse druge stranke se z našo trditvijo strinjajo. V povezavi s tem smo politične stranke povprašali tudi, ali se strinjajo z vzpostavitvijo elektronske evidence nadzora nad delovnim časom in delavskimi kršitvami. Takšno rešitev podpirajo v SAB, SD, SNS, Naši deželi, pri Piratih, Vesni in Levici. Pri zadnji so posebej izpostavili, da elektronske evidence ne bi smeli vzpostavljati tako, da bi bili delavci in delavke podvrženi večjemu nadzoru. Kot pravijo, mora evidenca služiti nadzoru nad prekomernim opravljanjem nadurnega dela in nad drugimi oblikami izkoriščanja. Elektronski evidenci nasprotujejo samo v Gibanju Svoboda, v SDS, SAB, LMŠ pa so odgovorili, da so neodločeni oziroma se delno ali pogojno strinjajo s tem.

Stranke naklonjene skrajšanju delovnega časa

V zadnjih letih se vse več spet govori o potrebi po skrajšanju delovnega časa. Spomnimo, da je bil obstoječi osemurni delovnik uveden že davnega leta 1935 na konferenci Mednarodne organizacije dela. V Sloveniji že imamo podjetja, kot sta Donar in Plastika Skaza, ki so uspešno uvedla 32-urni delovnik. Raziskave kažejo, da skrajšanje delovnika prinaša pozitivne učinke na duševno in fizično zdravje delavk in delavcev, ki tako tudi lažje usklajujejo poklicno in zasebno življenje ter imajo večjo kakovost življenja. Še sploh to velja za tiste, ki morajo polni delovni čas usklajevati s skrbjo in vzgojo otrok. Krajši delovni čas ima pozitivne učinke tudi na produktivnost. Zato nas je zanimalo, ali politične stranke podpirajo postopno skrajšanje delovnega časa na 32 ur v obliki uvedbe štiridnevnega delavnika. To rešitev podpirajo pri Levici, SAB, SD, SNS ter v strankah Resni.ca, Pirati in Vesna. Nasprotujejo pa ji v LMŠ in Gibanju Svoboda. Samo delno oziroma pogojno predlog podpirajo v SDS. Več soglasja je glede prekarnih oblik dela, za katere vse stranke, razen SDS, ki je odgovorila enako kot na prejšnje vprašanje, soglašajo s tem, da gre za velik problem, ki terja takojšnjo zakonsko ureditev.

Na zsss.si smo uredili tudi posebno podstran, kjer so zbrane vse potrebne informacije (vsebine sproti osvežujemo) v povezavi z volitvami – od predvolilnih predlogov in pobud ZSSS do tega, kako glasovati, če 24. aprila ne boste mogli na volišče.

Večina naklonjena ohranitvi enotnega plačnega sistema

Ohranitvi enotnega plačnega sistema v javnem sektorju so naklonjene stranke, združene v Kul, Vesna, Pirati, Resni.ca in SNS. Neopredeljeni so v Gibanju Svoboda, nasprotujejo pa mu v Naši deželi in SDS, kjer so ga, zanimivo, v času prve Janševe vlade vzpostavili.
Sindikati smo že v času sprejemanja fiskalnega pravila in njegovega zapisa v ustavo temu nasprotovali. Nesmiselnost zapisa se danes, ko je svet pred številnimi zahtevnimi preizkušnjami, vse bolj kaže. Že v času pandemije so morali fiskalno pravilo suspendirati, saj je nenadna vseobsegajoča kriza zahtevala številne interventne ukrepe držav, ki so jih te morale nekako financirati, sedaj pa potekajo tudi razprave o njegovem rahljanju ali ukinitvi, kar bi omogočilo več sredstev za zeleni prehod, za vlaganje v infrastrukturo in za financiranje socialne države. Ali se z rahljanjem fiskalnega pravila strinjajo, smo povprašali tudi politične stranke. Da bi ga morali narediti manj strogega, se strinjajo v strankah Levica, SD, LMŠ, SNS, Resni.ca in pri Piratih. Izrecno temu nasprotujejo v SAB, Gibanju Svoboda in Naši deželi. Neodločeni so ostali pri Vesni, medtem ko v SDS samo pogojno podpirajo omenjeno rešitev.

Vse stranke se strinjajo tudi s sprejemom novega pravilnika o poklicnih boleznih, čeprav nanj zaman čakamo že 30 let in so pozivi ZSSS glede tega vedno znova naleteli na gluha ušesa. Razen Naše dežele vse vprašane stranke menijo, da moramo platformno delo zakonsko urediti in ga ustrezno regulirati. Sprejem splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in spodbujanje delodajalcev, da se s sindikati o tem dogovorijo, podpirajo v Levici, SD, LMŠ, SNS, Resni.ci in pri Piratih. Vse druge stranke pa so glede tega vprašanja neopredeljene. Da bi morali spodbujati tudi demokracijo na delovnem mestu, in sicer s spremembo zakonodaje, menijo v Levici, SD, LMŠ, SNS in pri Piratih ter Vesni. Vse druge stranke, razen SDS in Resni.ce, ki sta proti, so glede tega vprašanja neopredeljene ali pa se samo delno oziroma pogojno strinjajo.

Fosilna goriva krivec za podnebno krizo

Da je stanje na področju demokracije in pravne države pri nas zaskrbljujoče, menijo vse stranke Koalicije ustavnega loka.(Kul) in Gibanje Svoboda. S tem se strinjajo tudi pri Vesni, v stranki Resni.ca, Naši deželi in Piratih. Delno oziroma pogojno se s tem strinjajo tudi v SDS, medtem ko trditvi nasprotujejo samo v SNS. Identični so tudi odgovori na trditev, da so nevladne organizacije pomemben generator demokracije, s čimer se sicer ne strinjajo še pri Resni.ci. S tem, da petkovi protestniki opozarjajo na pomembne probleme, s katerimi se sooča družba, se ne strinjajo samo v SDS, SNS in Resni.ci, pri Naši deželi pa so neodločeni ali pa se strinjajo samo delno oziroma pogojno. Podporo novemu bloku jedrske elektrarne v Krškem so izrazile skorajda vse stranke. Nasprotujejo mu v Vesni in Resni.ci. Neopredeljeni pa sta SAB in Levica. Stranke se, razen SAB in SDS, večinoma strinjajo, da so fosilna goriva največji krivec za podnebno krizo, zaradi česar jih moramo čimprej opustiti. S trditvijo, da so podnebne spremembe posledica človeškega delovanja in kapitalizma, se ne strinjajo povsem oziroma samo delno v Gibanju Svoboda, SDS, Naši deželi in pri Piratih. Vse druge stranke temu pritrjujejo, v celoti se s trditvijo ne strinjajo samo v SNS.

Stranke socialni pomoči niso ravno naklonjene

Zanimivi so odgovori političnih strank glede pogojevanja prejemanja socialne pomoči. V nasprotju s prepričanjem javnosti priti do denarne socialne pomoči namreč ni najlažje, saj pred odobritvijo pristojni pregledajo cela vrsto kriterijev in (osebnih) podatkov. S trditvijo, da je pogojevanja pri prejemanju različnih vrst denarne socialne pomoči preveč, se strinjajo samo v strankah Levica, Pirati in SNS. S tem se ne strinjajo celo SD, SAB, Gibanje Svoboda, Naša dežela in Resni.ca. Pri LMŠ, SDS in Vesni se s trditvijo samo delno, pogojno strinjajo oziroma so neopredeljeni. Da bi morali biti socialni prejemki višji, menijo v Levici, SD, SNS, Resni.ci in Vesni. Temu izrecno nasprotujejo samo v SDS. Univerzalnemu temeljnemu dohodku (UTD) so naklonjene samo tri stranke, in sicer SAB, Pirati in Vesna. V Levici so posebej izpostavili, da obstaja kopica različnih konceptov UTD: »Sistem temeljnega dohodka v našem programskem konceptu dopolnjujejo univerzalne brezplačne temeljne storitve (javno zdravstvo in šolstvo, socialne storitve ipd.). Levica ima v svojem programu razvit koncept temeljnega dohodka, ki ga bomo postopoma razvili iz sistema denarnih socialnih prejemkov, zanj se ne bodo uporabljala ponižujoča merila in pogoji, prejemniku ne bo treba sprejeti vsake zaposlitve, dohodek bo brezpogojno na voljo vsakemu, ki ga potrebuje.« Druge stranke uvedbi UTD nasprotujejo, pri čemer v SD izpostavljajo, da jim je bliže koncept univerzalnih temeljnih storitev. Da je premoženjska neenakost pri nas prevelika, menijo v Levici, SD, LMŠ, SNS, Naši deželi, Resni.ci in Vesni. S tem pa se ne strinjajo v SDS, Gibanju Svoboda in Piratih.

Za boljšo javno radiotelevizijo

Ni skrivnost, da se je Radiotelevizija Slovenija, ena najpomembnejših javnih institucij v državi, v zadnjem času znašla pod velikim pritiskom nesposobnih ter politično nastavljenih urednikov in direktorjev, močno spolitiziranega in skorajda povsem nekompetentnega programskega sveta ter vladajoče politike nasploh. Na udaru so zaposleni, program in novinarsko delo kot tako. Obenem pa ima RTV Slovenija tudi druge finančne, organizacijske, programske ipd. težave in izzive, ki niso od včeraj, zato nas je zanimalo, ali se politične stranke strinjajo s trditvijo, da potrebuje omenjeni zavod nov zakon, ureditev financiranja (višina RTV-prispeva se na primer ni spremenila že več let) in več novinarske, uredniške avtonomije. Odgovori so bili skoraj večinsko pritrdilni, vse stranke se s tem načeloma strinjajo, razen SDS in Naše dežele, ki sta glede trditve neodločeni ali pa se z njo strinjata samo delno oziroma pogojno.

Kultura in umetnost na udaru

Kultura in umetnost sta bili področji, ki sta zaradi epidemije utrpeli veliko škodo. Ko smo se umikali med štiri stene, so se zaprle tudi vse kulturne in umetniške ustanove v državi ter delo oziroma produkcija v njih. Ustavilo se je snemanje filmov, utihnila glasba, dogajanje na odrih je zamrlo, filmska platna so ugasnila, zaposleni odšli domov, številni samozaposleni, ki delujejo v kulturi in so pogosto ključni za izvedbo različnih vsebin, so se zaradi zaustavljenih ali odpovedanih projektov znašli na močnem prepihu, nad kulturo in umetnost pa se je tako kot drugod spustila velika negotovost kako naprej. Obenem so se zaradi nedelovanja številne kulturne ustanove in institucije soočile z večjim izpadom prihodkov, ki jih praviloma zaslužijo same, v posebej težkem, negotovem in nestabilnem položaju pa so se, kot že rečeno, znašli samozaposleni in drugi prekarci in prekarke ter nevladne organizacije s področja kulture, ki so pogosto še kako pomemben člen v verigi kulturne produkcije na različnih področjih. Zato nas je zanimalo, ali se stranke strinjajo, da je treba kulturi in umetnosti zagotoviti več finančnih virov in večjo neodvisnost od političnih pritiskov – omenjena sugestija je še posebej na mestu, saj je v preteklih dveh letih prišlo do številnih zamenjav v vodstvih najpomembnejših slovenskih muzejev in drugih pomembnih kulturnih institucij, kot je denimo Javna agencija za knjigo. Konsenz se zdi velik, saj se vse vprašane stranke z njo strinjajo. Izjema je SDS, stranka, ki je za omenjene čistke v prvi vrsti tudi odgovorna, saj je vodila ministrstvo za kulturo; ta je neodločena oziroma se s trditvijo zgolj delno, pogojno strinja. Seveda pa bo zanimivo videti, kako bodo glede omenjenega stranke ukrepale v praksi, če/ko bodo dobile priložnost. Ko je govor o pogojih, v katerih pri nas delujeta kultura in umetnost, ni mogoče mimo položaja samozaposlenih v kulturi, ki so, kot rečeno, pomemben člen v verigi kulturne produkcije na različnih področjih in na več ravneh. Zato smo politične stranke vprašali tudi, ali se strinjajo, da bi bilo treba položaj samozaposlenih v kulturi urediti s posebnim zakonom in s sprejemom ustrezne kolektivne pogodbe. S tem se strinjajo v SAB, Levici, SD, LMŠ, SNS, Resni.ci, Piratih in Vesni, neodločeni pa so ali se s tem strinjajo delno oziroma pogojno v Gibanju Svoboda, SDS in Naši deželi.

Vsi nad prikrita delovna razmerja?

V Sloveniji ni treba daleč, da bi človek ugotovil, da je v obtoku veliko prikritih delovnih razmerij (pa tudi dela na črno), ko delavec ali delavka iz različnih razlogov dela v okviru ene prekarnih oblik dela, čeprav bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj obstajajo elementi delovnega razmerja. Trpka delavska šala, ujeta mimogrede pred časom, celo pravi, da je Slovenija moja dežela prisilnih espejev. Kaj pa bi glede omenjenega morala narediti politika? Vse vprašane stranke, razen SD in Gibanja Svoboda, so se strinjale, da so prikrita delovna razmerja in delo na črno problem, ki ga do sedaj v politiki niso ustrezno obravnavali; iz tega bi na prvi pogled lahko sklepali (ali upali oziroma domnevali), da glede problematike kmalu sledijo odločni, konkretni koraki tudi v praksi.

Obraniti pravno državo

V Sloveniji smo se, kot smo že nakazali, v zadnjih dveh letih veliko pogovarjali o nujnosti elementarnega spoštovanja zakonov, o tem, da si jih oblast ne more razlagati in prikrajati po svoje, kot se ji to pač zazdi. Pa o tem, da omejevanje in zaustavljanje nalezljivega virusa ne moreta in ne smeta biti argument za nesorazmerno prepoved združevanja in omejevanje gibanja, kot smo jima bili priča med epidemijo. Dejansko smo med njo branili zelo osnovne pridobitve pravne države – predvsem elementarno vladavino zakonov ter zagotovitev človekovih pravic in svoboščin. Zato je bilo povsem na mestu, da pri strankah preverimo, ali se strinjajo s trditvijo, da v državi potrebujemo večjo avtonomijo sodstva (ki je bolj ali manj edino ohranilo neodvisnost v minulih dveh letih) in državnega tožilstva. Vse stranke se s tem strinjajo, razen dveh – SDS je neodločena ali pa se strinja samo delno ali pogojno, SNS pa trditvi nasprotuje. SNS pa je tudi edina, ki ima pomisleke pri trditvi, da je treba sprejeti zakon, s katerim bi zaščitili žvižgače, tj. vse tiste, ki naznanjajo kazniva, koruptivna, škodljiva ravnanja tistih, ki imajo v družbi moč (med epidemijo je bil eden takšnih znani Ivan Gale, nekdanji uslužbenec zavoda za blagovne rezerve, ki je razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v prvem valu epidemije). Opredelila se je za neodločeno oziramo za delno ali samo pogojno strinjanje, vsi preostali se z uvedbo takega potencialnega zakona strinjajo brezpogojno. Povedno pa je tudi, kako se stranke opredeljujejo do trditve, da bi bilo treba sovražni govor prepovedati z zakonodajo – Levica, SD, LMŠ, Gibanje Svoboda in Vesna se z njo strinjajo, SNS, Naša dežela, Resni.ca in Pirati ji nasprotujejo, SAB in SDS pa sta neodločena oziroma se z njo delno ali samo pogojno strinjata.

Preveč ali premalo?

Eno aktualnih družbenih vprašanj pri nas je, koliko izdatkov namenjamo za vojsko in oboroževanje oziroma kam drugam – na katera družbena področja – bi tovrstna sredstva lahko usmerili. S tem, da v Sloveniji namenjamo preveč izdatkov za vojsko in oboroževanje, se strinjajo Levica, SD, Resni.ca in Pirati, temu nasprotujejo Gibanje Svoboda, SDS, SNS in Naša dežela, neodločeni pa so oziroma se s trditvijo samo delno ali pogojno strinjajo v SAB, LMŠ in Vesni.

Kako nad škodljive ukrepe?

Inštitut 8. marec je pred kratkim naredil pomembno potezo, ko so njegovi aktivistke in aktivisti sklenili v državni zbor vložiti predlog zakona za odpravo ukrepov vlade, ki jih ocenjujejo za škodljive. Njihov predlog obsega enajst sprememb ukrepov aktualne vlade, sprejetih na različnih področjih v zadnjih dveh letih. Zanje so ocenili, da so v veliki meri sprejete po hitrih postopkih in brez upoštevanja mnenja strokovnjakov, povečevale pa so neenakost in vpliv politike ter škodile temeljem pravne države. Gre za področja sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanje v policiji, izključevanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z okoljem, iz postopkov obravnave okoljske problematike, zagotovitev pravne podlage za prihod Uberja v Slovenijo, kar je še posebej pomembno prav za sindikate, povečan vpliv odločanja ministra za kulturo na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter za posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk. Stranke, ki tak predlog podpirajo, so SAB, Levica, SD, LMŠ, Gibanje Svoboda, Resni.ca in Pirati, nasprotujejo mu v SDS, SNS in Naši deželi, glede njega pa so neodločeni ali pa se z njim delno oziroma pogojno strinjajo v Vesni.

Za višje vdovske pokojnine

Stranke smo vprašali tudi, ali se strinjajo, da bi morali uvesti minimalno pokojnino nad eksistenčnim minimumom za vse upokojence, ne glede na dolžino delovne dobe. S tem soglašajo v SAB, Levici, Naši deželi, Resni.ci, pri Piratih in Vesni, neodločeni pa so ali se s predlogom strinjajo samo delno oziroma pogojno v SD, LMŠ in SDS, medtem ko mu nasprotujejo v Gibanju Svoboda in SNS. Stranke smo vprašali tudi, ali se strinjajo s trditvijo, da bi morali zvišati vdovske pokojnine. S tem se strinjajo vse stranke, razen SNS, neodločeni pa so ali se strinjajo samo delno oziroma pogojno v SD.

V spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi

Decembra 2021 je vlada sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga v ZSSS oziroma prek naših sindikatov dejavnosti upravičeno označili za neprimernega, saj so ga oblastniki v državni zbor poslali brez predhodne javne razprave, brez mnenja socialnih partnerjev ter brez obravnave na ekonomsko-socialnem svetu. Zakon tudi ne vsebuje sistemske ureditve financiranja in ne zagotavlja dejanskega stabilnega dolgoročnega sistema financiranja. Vključuje pa vrsto drugih nesprejemljivih, nerazumljivih, pa tudi neizvedljivih rešitev. Zato je bilo na mestu poizvedovanje po mnenju o trditvi, da je treba sprejeti zakon spremeniti in povečati vlaganje v samo dolgotrajno oskrbo. S tem se strinjajo v vseh vprašanih strankah, neodločeni pa so ali se strinjajo samo delno oziroma pogojno v SDS. Spremembe na tem področju, upajmo, da na bolje, vsaj po omenjenih odgovorih sodeč lahko pričakujemo kmalu.

Več o stališčih političnih strank glede posameznih vprašanj in tematik pa izveste v tej pregledni tabeli. Kliknite za povečavo.


Matej Klarič in Gregor Inkret


Zdravstvo, stanovanjska problematika, podnebna kriza, klientelizem, vladavina prava … – O največjih dosežkih in napakah

Politične stranke smo prosili, da nam na kratko odgovorijo, kaj so trije največji dosežki odhajajoče vlade in kaj so njene tri največje napake. Zanimalo nas je tudi, na katerih področjih v Sloveniji vidijo največ težav.

Največji dosežki:

Med največje dosežke v NSi uvrščajo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in zagon obsežnega investicijskega cikla za oskrbo starejših, razbremenitev plač vseh zaposlenih s sprejemom novele zakona o dohodnini in zagon številnih infrastrukturnih projektov za izgradnjo, nadgradnjo ali obnovo cestne in železniške infrastrukture po vsej Sloveniji. V SDS sporočajo, da je vlada naredila zares veliko in da dosežkov ne moremo omejiti na tri. »Rezultati se kažejo konkretno v visoki gospodarski rasti, polni zaposlenosti. Vlada je po oceni mednarodnih strokovnjakov in na podlagi konkretnih številk med zmagovalkami dvoletnega kriznega obdobja. Poleg kratkoročnih ukrepov, med katerimi je najpomembnejših deset protikoronskih paketov, ki so ohranili podjetja in delovna mesta ter zagotovili vsem ljudem, posebej pa najšibkejšim, da so utrpeli čim manjše posledice svetovne krize, so bili narejeni tudi veliki strukturni premiki na področju investicijskih vlaganj, oskrbe za starejše, povišanja pokojnin in odprave krivic vključno s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi, črpanja evropskih sredstev, debirokratizacije, zmanjšanja davčnih bremen in s tem povišanja plač, sprememb na področju izobraževanja, ki bolj odgovarjajo trgu dela in ohranjanja Slovenije kot varne države z eno izmed najmanjših stopenj neenakosti tako v ekonomskem smislu kot v smislu enake obravnave med moškimi in ženskami. V tem obdobju je vlada ponovno obudila prijateljske odnose s številnimi državami, evropskimi in svetovnimi velesilami in uspešno predsedovala EU,« so zapisali v največji vladni stranki.

V SAB omenjajo protikoronske ukrepe, ki so pomagali državljanom in gospodarstvu (še posebej turistični boni), pohvalne besede najdejo tudi za povečano aktivnost slovenske diplomacije in tehnično izpeljano predsedovanje Svetu EU. V stranki Levica konkretno in vsebinsko med uspehe uvrščajo, da je vlada pod njihovimi pritiski dvignila zagotovljeno pokojnino za polno delovno dobo na 620 evrov in najnižjo invalidsko pokojnino na 370 evrov. Omenijo tudi vladne glasove za sprejetje njihovega zakona, ki je omogočil zaprtje trgovin ob nedeljah in glasove za sprejetje preživninske zakonodaje, ki je otrokom omogočila bistveno lažjo pot do državnega nadomestila preživnine.

V Resni.ci med največje dosežke uvrščajo črpanje evropskih sredstev, dvig povprečnin občinam in brezplačne vozovnice za upokojence (kar je bil sicer projekt že iz časa vlade Marjana Šarca). V Naši deželi menijo, da se je pogumno spopadla s pandemijo in se hitro organizirala za odziv na prvi val epidemije, ki je bil zelo težak, negotov in poln izzivov v zdravstvu, pa tudi v šolstvu, podjetništvu, javnem prometu: »Prav tako izjemno spoštujemo, da je vlada sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi. V zadnji krizi, s katero se soočamo, je naša vlada zbirala proevropsko usmeritev in pokazala humanost, solidarnost in pripravljenost pomagati prebivalcem Ukrajine

Pirati med največje dosežke ironično štejejo praktični prikaz, kaj se zgodi, ko oblast ugrabi svojo moč za lastne interese proti državljanom. Izpostavljajo še mobilizacijo tihe večine volilnega telesa, predvsem mladih, na referendumu o vodah in pa dejstvo, da je oblast otroke pripravila do tega, da protestirajo, ker hočejo imeti odprte šole. Tudi v SD na to vprašanje odgovarjajo podobno, menijo, da je največji uspeh vlade, da se je ohranila do konca mandata, kljub močnemu nasprotovanju javnosti in civilne družbe. Podobno odgovarjajo v zeleni Vesni, kjer kot pozitivno ocenjujejo zaščito gospodarstva v času pandemije (še posebej v turizmu) in pa dvig ozaveščenosti ljudi, da potrebujemo spremembe v razumevanju delovanja demokracije, medijev in pravice do javnega zbiranja, kar je neposredna posledica delovanja vlade.

V Gibanju Svoboda med tri največje dosežke uvrščajo materialno in finančno pomoč ranljivim skupinam in gospodarstvu s protikoronsko zakonodajo. Omenijo še spodbujanje zaposlenosti s spodbujanjem gospodarske rasti in gradnjo javne infrastrukture.

Največje napake:

V SDS niso želeli odgovoriti, kje vidijo največje napake svoje vlade. Največja napaka je po mnenju NSi v tem, da se je sedanja koalicija, katere del so, oblikovala šele marca 2020 in ne že takoj po volitvah. Za poraz na referendumu o spremembah zakona o vodi krivijo nezadostno komunikacijo z javnostjo, kot slabo stran vlade pa so omenili tudi nizko zastopanost žensk v njej, saj ima samo dve ministrici. V Resni.ci med največje napake uvrščajo neustrezno vodenje koronakrize, dodatno zadolževanje države in njen vpliv na medije.

V stranki Levica omenijo zavoženo upravljanje epidemije, kjer je zaradi nekonsistentnih in neučinkovitih ukrepov, ki so prednostno reševali kapital, ne pa rizičnih skupin, soodgovorna za smrt več kot 6000 ljudi. Kritični so tudi do davčne reforme, ki bo na račun bogatih in kapitala v državnem proračunu izvrtala skoraj milijardno luknjo, in do sistematičnega podrejanja številnih družbenih podsistemov – policije, javnih medijev, državnih podjetij, različnih nadzornih organov in podobno.

V SAB med največje napake uvrščajo spodkopavanje demokratične ureditve, finančno izčrpavanje države in liberalizacijo trga pogonskih goriv. V Vesni opozorijo na omejevanje neodvisnosti medijev, relativiziranje odločitev neodvisnih institucij in poskuse njihove diskreditacije. Kritični so tudi do netransparentnosti in nezakonitosti pri sprejemanju različnih odločitev in glede napadov na nevladne organizacije. Izpostavljajo javno zavzemanje evroskeptičnih stališč ter odkrito nesodelovanje in nasprotovanje evropskim institucijam ter podporo širjenju ultra desnih političnih skupin. Pirati med tri največje napake uvrščajo višanje javnega dolga, skorajda popolno podreditev vseh državnih sistemov politiki in favoriziranje kadrov glede na strankarsko pripadnost namesto strokovnosti.

V Naši deželi pa menijo, da se mora vsaka vlada zavedati svoje vloge pri prizadevanjih za poenotenje države, zlasti v krizah, kjer so delitve še bolj prisotne: »Načrt za izhod iz krize ni bil jasno predstavljen. Prav tako ni jasnega načrta za odgovor na izzive, ki nas čakajo v zvezi z vojno, ki poteka na evropskih tleh. Energetska in prehranska nestabilnost resno ogroža celotno Evropo, vključno z nami, in na tem moramo bolj delati in vključiti čim več strokovnjakov, da bi prispevali. Reforme so zelo pomembne in ne glede na krize, v katerih se je tej vladi iztekel mandat, je bilo treba delati na tako nujnih reformah, da bi izboljšali življenje ljudi.«

Socialni demokrati med največje napake štejejo kaos v času vladanja z odloki in ukrepe, ki so se spreminjali iz dneva v dan in jih je ustavno sodišče spoznalo za neustavne. Omenjajo tudi pretirane posege v ustavne pravice državljank in državljanov, konflikte z mediji, politizacijo RTV Slovenija, žaljenje protestnikov, propad socialnega dialoga, globok družbeni razdor, agresiven in avtoritaren način vodenja in komuniciranja. Spomnijo tudi na korupcijske afere glede nabave zaščitne opreme in prirejene razpise ter posle z napihnjenimi cenami in favoriziranimi izvajalci.

V Gibanju Svoboda pa izpostavljajo izključevanje, delitve in polarizacijo družbe, kršitve vladavine prava ter človekovih pravic in svoboščin. Dodajajo pa tudi politične pritiske in posege v javne medije in neodvisne institucije ter korupcijo in klientelizem pri kadrovanju.

V LMŠ med največje napake uvrščajo razgradnjo temeljnih principov in načel institucij demokratične družbe, slabo načrtovanje, vodenje in komunikacijo pri spopadanju s pandemijo in nepotrebno zaostritev na relaciji z institucijami EU. Kritični so do preusmeritve fokusa v zunanji politiki na države t. i. višegrajskega bloka in do visokega primanjkljaja v proračunu, ki je strukturne narave, zaradi česar bomo negativne posledice vladnega početja čutili še dolgo.

Tri področja, na katerih je v Sloveniji največ težav:

V Levici med področja, kjer je največ težav in so potrebni najhitrejši odzivi, uvrščajo zdravstvo (omenjajo pospešeno privatizacijo v času te vlade, ki terja okrepitev javnega zdravstva), okolje (opozarjajo predvsem na okoljsko krizo zaradi rabe fosilnih goriv, ki vodi v zlom podnebja in biosfere) ter področje dela in sociale. Opozarjajo, da konkurenčnost gospodarstva v preveliki meri sloni na nizkih plačah in visoki intenzivnosti dela, ter izpostavijo prekarizacijo in outsourcanje delavk in delavcev. »H krhanju delavskih pravic prispevajo tudi vse hujši pritiski na sindikalno delo in delavsko predstavništvo v podjetjih. Zato ne preseneča, da v gospodarstvu iz leta v leto narašča število kršitev delovnopravne zakonodaje,« dodajajo. Pri socialni politiki izpostavljajo, da je podrejena neoliberalni ekonomski politiki, pri kateri ni namen odprava revščine in pomoč ranljivim članom in članicam družbe, temveč predvsem zagotavljanje bazena poceni delovne sile. »Osnovna predpostavka neoliberalne socialne politike je, da so za vse napake kapitalizma krivi posamezniki in posameznice, zato je usmerjena k individualizaciji družbenih problemov ter nadzoru in kaznovanju, ne pa pomoči. Posledice so krčenje socialnih pravic, naraščanje revščine tudi v času gospodarske rasti in poglabljanje razlik tako med regijami kot tudi med spoloma. Čeprav je Slovenija bogata država, si 23 odstotkov gospodinjstev ne more privoščiti enotedenskih letnih počitnic, 34 odstotkov družin ne more pokriti nobenih nepričakovanih izdatkov in samo 20 odstotkov gospodinjstev zase trdi, da mesec preživijo brez finančnih težav. To kaže, da so rezultati gospodarske rasti zelo neenako in nepravično porazdeljeni in da država boja proti revščini nikoli ni vzela zares,« še sporočajo iz Levice.

V SD največ težav vidijo na področju javnega zdravstva, stanovanjskih politik in demokratičnih svoboščin. V Vesni omenjajo naraščajočo apatičnost, čedalje večji razkol med ljudmi, kar omogoča politični eliti, da vlada zgolj v lastno korist: »Iz družbenega zavedanja pa to izrinja občutek skupnosti, misli na človeka.« Opozarjajo, da se samo odlaša reševanje izzivov, ki jim bomo priča v bližnji prihodnosti (podnebne spremembe, suše, osiromašeni kmetijski pridelki, podnebni begunci, socialno razslojevanje in varnostna vprašanja). Omenjajo tudi brezbrižen odnos do vprašanj varovanja okolja, zdravja, narave.

Največ težav v SAB vidijo na področju zagotavljanja prehranske in energetske neodvisnosti in na področju neurejenega financiranja dolgotrajne oskrbe. Spomnijo pa tudi na visok dolg, ki ga je pridelala Janševa vlada. Pri Piratih omenjajo težave s spoštovanjem demokratičnih mehanizmov vladanja, krizo zaradi nedelovanja pravne države in težave z državnim zdravstvenim in šolskim sistemom. V Gibanju Svoboda izpostavijo politične pritiske in posege v javne medije in neodvisne institucije, klientelizem pri kadrovanju, neuspešno upravljanje epidemije in nespoštovanje vladavine prava ter kršitve človekovih pravic.

V SDS odgovarjajo, da je največ težav tam, kjer tudi najhitreje potrebujemo spremembe. To so področja delovanja zdravstvenega sistema in naraščajoči izzivi v povezavi s staranjem prebivalstva, prevelika centralizacija na vseh področjih delovanja (vključno s stanovanjsko problematiko) ter delovanje pravne države in koncentracija lastništva na področju premalo pluralnih medijev. V NSi vidijo težave v premalo spodbudnem poslovnem in gospodarskem okolju z nadpovprečno davčno obremenitvijo dela, slabo delujočim državnim zdravstvom in t. i. demografsko zimo. V stranki Resni.ca odgovarjajo, da so največji problem korupcija, javni dolg in težave pri ohranjanju javnega zdravstva.

V Naši deželi menijo, da je največja težava v trenutni nesposobnosti obstoječe politike, saj ne ve, kako odgovarjati na dnevne težave ljudi: »Politika preprosto ne kaže dovolj poguma za nujno potrebne reforme (zdravstva, pokojninskega sistema, trga dela, izzivi mladih …). Menimo tudi, da razvojne prioritete Slovenije doslej niso bile dovolj dobro zastavljene in posledično zasledovane. Najbolj nujno potrebujemo: spremembo kmetijske politike, reformo zdravstva, šolstva, trga dela, pokojninske blagajne ter uvedbo pokrajin

V LMŠ omenjajo razmere v zdravstvu in dolge čakalne vrste, pokojninski sistem (številne z nizkimi pokojninami, ki ne omogočajo dostojnega življenja), prenizko dodano vrednost na zaposlenega, kar ne zagotavlja resnega razvojnega preboja. Izpostavljajo tudi zaskrbljujoče stanje na področju demokracije in potrebo po vrnitvi v normalnost.

Novi ali stari obrazi, tale resnica z ljubljanskih ulic vedno velja. Foto M. M.

Tri področja, na katerih najhitreje potrebujemo spremembe: 

V Gibanju Svoboda izpostavljajo vsem dostopna stanovanja in dostopno ter učinkovito zdravstvo, spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic, neodvisno delovanje javnih medijev in državnih institucij ter soočanje s podnebnimi razmerami in zagotavljanjem energetske neodvisnosti.

Socialni demokrati menijo, da spremembe najhitreje potrebujemo na področju dostopnega javnega zdravstva, stanovanj za vse in večje socialne varnosti (tudi z brezplačno šolsko prehrano). V SAB opozarjajo na potrebo po zajezitvi inflacije, ureditvi financiranja dolgotrajne oskrbe in reševanje izzivov v javnem zdravstvu. V LMŠ med izzivi naštejejo normalizacijo države z vrnitvijo spoštovanja temeljnih načel in institucij demokratične družbe, program skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob v zdravstvu in pripravo celovite zdravstvene reforme ter dvig sredstev za raziskave in razvoj. Kot ključni področji omenijo še pripravo celovite pokojninske reforme (vključno z dolgotrajno oskrbo) in pripravo novega sistema plačne politike.

V NSi menijo, da so nujne spremembe na področju izboljšanja poslovnega in gospodarskega okolja, v zdravstvu s premikom od državnega k vsem dostopnemu javnemu zdravstvu in v bolj spodbudnem okolju za ustvarjanje družine. V stranki Resni.ca menijo, da morajo ukrepi iti v smeri popolne odprave korupcije in dviga suverenosti države, ustvarjanja ugodnega davčnega okolja in svobodne odločitve glede cepljenja. V Vesni izpostavljajo, da moramo nujno izboljšati samooskrbo s hrano, energijo in vodo – povečanje kmetijskih površin s pridelavo hrane za ljudi in ne za živinorejo, prehod na uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, zavarovanje vodnih virov. Omenjajo tudi stanovanjsko in okoljsko politiko – zvišanje standardov varovanja okolja, prehod kmetijstva na ekološke načine predelave in sodelovanje z gospodarstvom glede vplivov proizvodnje na okolje.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Objavljeno besedilo je skupek člankov, ki sta bila pod naslovoma Stranke so nam povedale … (avtorja Matej Klarič in Gregor Inkret) ter Zdravstvo, stanovanjska problematika, podnebna kriza, klientelizem, vladavina prava … (avtor Matej Klarič) objavljena v najnovejši tematski številki – Grem(o) volit!, april 2022 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!


Ne prezrite tudi:

Sprašujemo za vas! – S političnimi strankami, ki nastopajo na državnozborskih volitvah, o sindikalnih in delavskih temah

Kdo bo zaščitil delo? – S političnimi strankami o prekarnosti

Odštevamo do državnozborskih volitev in se sprašujemo: So politične delitve na levo in desno res preživete?

Share