Pogodili so se za več – V času pretresov v živilski industriji ohranja sindikat pomembno vlogo

11. 4. 2022

Živilska podjetja so občutila čas epidemije, občutijo tudi vojno v Ukrajini. Dvigajo se cene surovin in izdelkov. Ni pa vse, kar se dogaja zdaj v teh podjetjih, povezano s tema dvema krizama.

Sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) Boris Frajnkovič v zvezi z dogajanjem v Žitu, ki je v zadnjem času najbolj javno odmevalo ‒ zapirajo dva obrata, zaradi česar bodo tudi odpuščali ‒, pravi, da gre za več stvari. Nekaj izgube delovnih mest bo v tovarni bonbonov Šumi v Krškem, saj so se razšli z glavnim poslovnim partnerjem in se zdaj pogovarjajo o ukinitvi dela proizvodnje. Vodstvo je sindikatu KŽI že predstavilo program reševanja trajnih presežnih delavcev. Najprej bodo ukinili agencijsko in študentsko delo, tistim, ki imajo pogodbe za določen čas, pa teh ne bodo podaljšali. V tej družbi, ki je del sistema Žito, je bilo sredi marca zaposlenih nekaj čez 80 delavk in delavcev, brez dela pa naj bi jih ostalo 16; od tega jih bo polovica čakajoč na zavodu za zaposlovanje dopolnila pogoje za upokojitev. Tako bodo le trije ali štirje ostali brez službe iz poslovnih razlogov. Sindikat se za vse dogovarja o višji odpravnini oziroma odškodnini.

V Žitu se je vodstvo pred časom odločilo za prestrukturiranje pekarske proizvodnje. Zato zapirajo pekarni v Novem mestu in v Ljubljani za Bežigradom. Vse skupaj gre za okoli sto ljudi, zanje še delajo program presežnih delavcev, sindikat pa bo vztrajal pri enakih zahtevah kot v Šumiju.

Sicer pa so vodilni v Žitu sindikatu zatrdili, da težav z dobavo žitaric zaradi vojne v Ukrajini ne bo, saj imajo dovolj zalog. Problemov s kruhom in drugimi pekarskimi izdelki ne bi smelo biti, problem pa bi lahko bile podražitve teh surovin. Cene so za del teh že višje za okoli 70 odstotkov, kar lahko prinese tudi podražitve njihovih proizvodov.

V Pivovarni Union v Ljubljani odpuščanje ni posledica krize, ampak gre za poslovno določitev, pravi Frajnkovič. Okoli 35 ljudi je bilo opredeljenih za presežne in še to postopoma, sindikatu pa se je uspelo dogovoriti za precej višje odškodnine in odpravnine, kot jih določata zakon in kolektivna pogodba dejavnosti.

V Perutnini Ptuj, katere lastnik je ukrajinski holding (eden večjih perutninarjev v Evropi), po besedah generalnega direktorja niso odvisni od reje piščancev v Ukrajini. Piščance prirejajo v Sloveniji, doma in na evropskem trgu jih tudi prodajajo. Da gre tej družbi dobro, naj bi kazal tudi podatek, da imajo namen še dodatno investirati in tudi uskladiti plače. Bojijo pa se vsi povišanja surovin, tudi krmil, še dodaja Frajnkovič, kar lahko pripomore k povišanju cen belega mesa.

Povišanje cen mesa najavljajo tudi v Celjskih mesninah, kjer pridelujejo in predelujejo rdeče meso, v glavnem svinjino. Tam pa se soočajo tudi s pomanjkanjem delavk in delavcev, na kar sindikat odgovarja s tem, da bi bilo potrebno povišanje plač.

Samooskrba je pomembna

Imata pa omenjeni krizi po besedah našega sogovornika tudi pozitiven vpliv na razmišljanje politikov in gospodarstvenikov, ki so se očitno začeli zavedati, da je treba poskrbeti za samooskrbo in da je hrana strateškega pomena. Politika še vedno kmete obravnava prednostno, kar je bilo vidno pri pomoči, ki so je bili deležni s protikoronskimi paketi, medtem ko so delavke in delavci v živilskopredelovalni industriji dobili le enkrat 150 evrov kriznega dodatka, čeprav so ves čas delali in bili neprimerno bolj izpostavljeni možnosti okužb kot marsikdo drug. »Marsikaj je treba urediti, če želimo priti vsaj na 80-odstotno samooskrbo s hrano,« pravi naš sogovornik in opozarja na problem poceni uvožene in pogosto manj kakovostne hrane. Nekaj financ bo temu država morala vsekakor nameniti tudi iz proračuna, dodaja.

Plače so višje, uravnilovka je problem

Sindikat KŽI je lani v pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti dosegel desetodstotni dvig najnižjih osnovnih plač, a so plače še vedno prenizke. Nedopustno je, da ima okoli 60 odstotkov vseh zaposlenih v dejavnosti le malo več kot minimalno plačo, pravi Frajnkovič in dodaja, da je na plačnem področju treba narediti korak naprej. Med drugim je treba odpraviti plačno uravnilovko, ki je stisnila plače med prvim in sedmim tarifnim razredom na razliko med 300 in 400 evri, kar je nevzdržno. Delodajalci tega po izkušnjah sindikata po večini ne želijo razumeti, na pogajanjih so problematizirali na primer tudi za cent povišanja nadomestila za stroške prevoza na delo in z dela.

Sicer pa je v teh razmerah v Žitu in Unionu pozitivno vsaj to, da je sindikat KŽI v kolektivni pogodbi dosegel možnost več kot desetkratnih odpravnin in odškodnin ob odpuščanju, kar je pomembno zaradi davčne obravnave.

Mojca Matoz (foto M. M.)

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi aprilski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!