Vse najboljše! ZSSS zaznamuje 34 let delovanja

8. 4. 2024

6. in 7. aprila 1990 je bila na kongresu v Cankarjevem domu v Ljubljani na novo vzpostavljena Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kongres, na katerem je bil za predsednika ZSSS izvoljen Miha Ravnik, je pomenil zaključek več kot dveletnih razprav med članstvom o tem, kakšno sindikalno organizacijo potrebujejo. Vse od takrat je ZSSS zavezana boju za delavske pravice, solidarnosti in družbeni pravičnosti.

Prvi kongres Svobodnih sindikatov oziroma 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije (ZSS) je torej pomenil pomembno, korenito prenovitev omenjene sindikalne organizacije. Prenova pa se ni začela z omenjenim kongresom, temveč že prej: februarja 1988 je denimo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel dokument z naslovom Teze za pripravo ocene lastnega dela organov ZSS ter usmeritev pri razvijanju organizacijske, kadrovske in akcijske usposobljenosti v pokongresnem obdobju. Po oceni tujih strokovnjakov je bila ZSS v tistem obdobju glavni pobudnik vseh sprememb v okviru jugoslovanskega sindikalnega gibanja: prva je začela prenovo sindikatov, predlagala je uzakonitev stavke ter spremembe zveznega zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bi se omogočilo sklepanje kolektivnih pogodb. V času razprave o spremembah slovenske ustave je predlagala pomembna amandmaja, ki sta bila sprejeta: pravico do svobodnega ustanavljanja in organiziranja sindikatov ter pravico do stavke.

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je Slovenija sicer soočala z velikimi izzivi. Leta 1990 je bil družbeni, socialni, gospodarski ipd. položaj zaskrbljujoč. 776 pravnih oseb v gospodarstvu z 272 tisoč zaposlenimi je imelo blokirane račune. Domači družbeni proizvod se je zmanjšal za 61 odstotkov. Zaradi stečajev je delo izgubilo 38.500 delavk in delavcev.

Vabila in gradiva za kongres so bila poslana z imenom Svobodni sindikati Slovenije, na samem kongresu pa se je organizacija preimenovala v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Od tod izhaja tudi znak ZSSS – tri med seboj povezane črke »s« v obliki src ali tudi lipovega lista; njegov avtor je svetovno priznani oblikovalec Jani Bavčer. Agencija Studio Marketing, ki je izdelala vizualno podobo kongresa, si je namreč izmislila tudi naše ime. Za prvega predsednika ZSSS pa je bil, kot rečeno, na kongresu izvoljen Miha Ravnik, za sekretarja sveta ZSSS pa Rajko Lesjak.

Ob novem jubileju pa v ZSSS sporočamo: Sindikati smo široko vpeti v družbo in pomembni na marsikaterem področju življenja in dela naših članov in članic, delavk in delavcev, mladih in starejših. Pridružite se nam, preverite, kdo smo, kaj delamo in zakaj je dobro biti naš član oziroma članica. In ugotovili boste, da sindikati nismo ostanek preteklosti, ampak zelo pomemben del sedanjosti in še pomembnejši del prihodnosti.

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!