Svobodni sindikat se bo z novim starim vodstvom boril naprej

31. 3. 2022

Tri leta so minila, odkar je naš novinarski kolega Mirsad Begić kot pisec zapustil strani Delavske enotnosti in postal predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS). To pa tudi pomeni, da je bil sredi marca čas za novo skupščino sindikata vseh »nepokritih, odrinjenih in odpadnikov«, ki je dobil novo staro vodstvo.

Na njej so potem, ko je bilo zadoščeno formalnostim – potrditev dnevnega reda, sprejem poslovnika o delu skupščine in izvolitev njenih delovnih teles – najprej dali besedo nekaterim gostom. Po pozdravih in izraženi podpori za nadaljnje delo Toneta Rozmana, generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije in enega od podpredsednikov ZSSS, predsednika Sindikata Glosa Mitje Šuštarja in generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca pa so se lotili vsebinskega dela. Skupščino je kot predsednica delovnega predsedstva vodila Mojca Stropnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Savinjska.

Po gospodarski še koronakriza

Mirsad Begić je najprej predstavil poročilo o delu od leta 2019 do 2022. »Za razliko od predhodnega mandatnega obdobja, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza in obnova, ko smo se sindikati borili proti odpuščanjem, prezaposlovanjem pod slabšimi pogoji, povečevanjem delovnih obremenitev in zaostrovanjem pogojev dela, enostranskim nižanjem plač, neizplačevanjem in brisanjem nadur, kršitvam delovnega časa, nepravilnostim pri obračunu plač, neupoštevanjem dodatkov, poskusom omejevanja sindikalnega dela in drugim kršitvam, je velik del tega mandata določala pandemija covida-19, ki se še ni povsem končala. Zaradi širših učinkov te pandemije in odzivov nanjo se je v slovenskem svetu dela okrepilo pretirano izkoriščanje delavk in delavcev, zlasti preobremenjevanje, dodatno razraščanje prekarnosti in širjenje revščine, tudi med zaposlenimi, ki ima izvor v prenizkem plačilu za opravljeno delo,« je uvodoma orisal aktualne razmere. Nato je osvetlil položaj SSS, ki torej nudi okolje in prostor različnim oblikam interesnega organiziranja delavk in delavcev za dejavnosti, poklice ali delovna okolja, ki v okviru sindikatov, povezanih v ZSSS, še nimajo svojega mesta. Podrobneje je predstavil delovanje sindikata v zadnjih treh letih, od njegovih sindikalnih podružnic in oblik interesnega organiziranja do finančnega poslovanja. SSS je v zadnjih letih sicer doživel kar nekaj »notranjih« sprememb – lani jeseni se je »osamosvojil« Sindikat Mladi plus in postal 23. sindikat dejavnosti ZSSS, medtem ko leta 2016 ustanovljeni Sindikat prekarcev, ki se je po kadrovskem osipu znašel v veliki krizi, čaka nov poskus prenove mandatov in popolnitve organov. Kot oblika interesnega organiziranja pa v SSS od marca 2020 deluje tudi Sindikat osebne asistence, v katerem si prizadevajo za izboljšanje položaja osebnih asistentk in asistentov v normativnem in institucionalnem okolju.

Vodilo SSS, ki ga bo naslednjih pet let še naprej vodil Mirsad Begić, ostaja enakopravnost in spoštovanje slehernega člana, delo zanj in zavzemanje za pravične delovne razmere ter socialno državo, za varno, zdravo in spoštljivo delovno okolje in za izboljšavo delovnih pogojev, lahko preberemo v njihovih programskih usmeritvah. Obe fotografiji M. K.

Pomembni boji na Brniku

Begić je podrobno predstavil tudi aktivnosti SSS v preteklem mandatu in zajel celo paleto različnih odtenkov sindikalnega dela – od uspešnejših zgodb in premikov na bolje do zahtevnih, dolgotrajnih, mučnih poskusov sindikalnega organiziranja v manjših ter bolj atomiziranih okoljih, ki ne obrodijo vedno sadov. Pri tem velja izpostaviti sodelovanje v pogajanjih Svobodnega sindikata Aerodrom Ljubljana in Sindikata poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana za podjetniško kolektivno pogodbo v podjetju Fraport Slovenija. Po nekaj mesecih pogajanj, podprtih tudi z javnimi nastopi, je prišlo do petodstotnega dviga osnovnih plač, kar je bilo sicer nekaj manj od polovice tistega, kar sta v okviru ZSSS organizirana sindikata pričakovala od upravitelja brniškega letališča, ki je v letih 2018 in 2019 sicer ustvaril več kot 20 milijonov evrov dobička. »Pomladi 2020 pa smo se uprli odpuščanju 120 delavk in delavcev iz poslovnega razloga, tako nam je tudi s protestom v začetku julija uspelo za četrtino zmanjšati začetni načrt delodajalca. Na sporno odrejanje nadurnega dela in prerazporejanja delovnega časa smo opozorili tudi inšpektorat za delo; ko pa je bilo to ravnanje delodajalca avgusta 2019 predano v njihovo obravnavo, smo v začetku marca 2020 opozorili tudi na novinarski konferenci. Ne glede na krčenje potniškega prometa zaradi pandemije je tamkajšnje delavstvo preobremenjeno in podplačano, Svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana pa je druga največja sindikalna enota SSS,« je med drugim povedal Begić.

Sindikalist je bil nato kot edini kandidat ponovno izvoljen za predsednika SSS. Prav tako bo v novem mandatu še naprej podpredsednik Marko Tanasić. Tudi med letoma 2022 in 2027 bodo, kot so napovedali, v SSS spremljali poskuse sprememb delovne, pokojninske, zdravstvene in socialne zakonodaje ter moči usmerjali v boj proti slabšanju gmotnega in socialnega položaja delavstva in nudili podporo pri vzpostavljanju interesnih oblik svojega delovanja.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi marčevski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share