Delo inšpektorjev ni cenjeno: sindikalna zaupnica zdravstvenega inšpektorata o delu med epidemijo

2. 3. 2022

Zdravstveni inšpektorji so v zadnjih dveh letih v samem središču in v prvih bojnih vrstah izvajanja ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Obsežne in različne naloge teh javnih uslužbencev, ki jih izvajajo v javnem interesu, od spomladi 2020 še enormno povečale. Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS), ki združuje tudi omenjene inšpektorje, stalno opozarja na njihovo preobremenjenost, mi pa smo se o vsem tem pogovarjali s sindikalno zaupnico Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije (ZIRS) in predsednico organizacije sindikata delavcev inšpektoratov v okviru SDOS.

S pogovorom s sindikalno zaupnico Barbaro Umek smo spoznali, kako poteka delo zdravstvenih inšpektorjev, ki je v javnem interesu, in s kakšnimi težavami se pri tem soočajo. Vloge sindikata, da zaščiti interese zaposlenih pri pravičnem izplačilu, primerni obremenitvi z delom, enakopravnosti in nediskriminaciji, se naša sogovornica dobro zaveda. Zanjo je sindikalizem vrednota, pravi.

Za začetek seveda nisva mogli mimo posnetkov, ki krožijo na medmrežju, zlasti tistega, pri katerem lahko vidimo, kako je nekje na Štajerskem potekal inšpekcijski nadzor inšpektoric za delo na eni od tamkajšnjih, menda pogodbenih pošt. Tamkajšnja uslužbenka ni izpolnjevala PCT-pogojev, ni nosila maske in je inšpektorico »poučevala«, kakšne so njene pravice po ustavi. »Jaz sem si ob prebiranju spletnih komentarjev o tem, kako smo inšpektorji nečloveški, samo predstavljala, kako se ljudje znašajo nad nami in kakšnih žaljivk smo deležni,« pravi naša sogovornica. Tako ona kot njeni kolegi so deležni verbalnega pa tudi fizičnega nasilja, od zmerjanj, groženj, rezanja gum, napadov, marsičesa nesprejemljivega in kaznivega, tudi groženj po spletu njihovim družinam. »Na to delodajalca sproti opozarjamo, tudi preko našega krovnega sindikata, odgovor pa je, da naj, če smo ogroženi, pokličemo policijo. Asistenco policije tudi dobimo, če jo potrebujemo,« pove Barbara Umek in dodaja, da je sindikat že od vsega začetka opozarjal najprej na varnost delavk in delavcev inšpektorata, ki se vsak dan ure in ure pogovarjajo in pregovarjajo z ljudmi na terenu. »Naloga inšpektorjev je, da preverjamo, kako državljani spoštujejo predpise. Ljudje pa od nas celo pričakujejo, da jim razlagamo, zakaj morajo nositi maske, zakaj je potrebno razkuževanje in podobno. A to ni naša naloga,« poudari.

Kako so zaščiteni?

Maske imajo na razpolago, a tudi teh ne neomejeno število, saj morajo zabeležiti uporabo vse zaščitne opreme, prizna naša sogovornica, ki tudi ves čas najinega pogovora ne sname maske FFP2. »Maske dobim odmerjene kot zdravilo. Predvsem na začetku je bilo tako. Večkrat smo takrat morali tudi opozoriti, da potrebujemo razkužilo za roke, saj si na terenu nimamo kje umivati rok, ko so nam to svetovali,« izvemo.

Pokasirajo ves gnev

»Državljani so jezni, nezadovoljni, utrujeni zaradi spreminjajočiH se navodil, priporočil, ukrepov, in ko pride k njim inšpektor izvajat nadzor, ves nakopičen gnev izbruhne, in mi to pokasiramo,« poskuša razumeti naša sogovornica nesprejemljivo ravnanje tistih, ki postanejo predmet nadzora. Ob tem pa pove, da se je v času epidemije njihov neposredni stik s fizičnimi osebami povečal; pred tem so nadzore izvajali pretežno pri zavezancih in v javnih objektih. V času epidemije so morali začeti izvajati tudi nadzore spoštovanja karantene na domovih ljudi, eno obdobje ljudi ustavljati na cestah, ko so bile na prostem obvezne maske ipd.

Vsebina njihovega dela se tako sproti prilagaja odlokom vlade. Ti so se določeno obdobje spreminjali vsak teden, praktično čez noč. Tako se je recimo zgodilo, da je ob prijavi neke prireditve veljal en odlok, v času inšpekcijskega nadzora drugi, ob izdaji pisne odločbe pa že tretji odlok.

V enem letu se je spremenilo toliko, da je to težko spremljati, sprejetih je bilo več sto novih določil. Pogosto je do tega prišlo čez noč in so tudi inšpektorji kar čez noč, pri gledanju večernih poročil izvedeli, kako morajo po novem ravnati. »Ko pride nekaj novega, si to moraš prebrati, razumeti in vedeti, kaj sploh moraš delati na terenu,« pravi Barbara Umek, ki sama sicer ni pravnica. Njena temeljna izobrazba je zdravstvena, nato pa je kot vsak, ki hoče postati inšpektor, pridobila še dodatno izobrazbo, povezano s poznavanjem temeljih predpisov.

Pravna podlaga za delo inšpektorjev pa je postala do neke mere problematična, se strinjava s sogovornico. Ustavno sodišče je denimo odločilo, da zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki je osnova za delovanje omenjenega inšpektorata v teh časih, ne bi smeli polniti z odloki. Odloki so neustavni, vlada bi morala spremeniti ZNB, in ker ga ni, nastaja na tem področju pravna praznina. V njej pa imajo inšpektorji še naprej planirano delo in izvajajo nadzore. Bistvo vsega je število nadzorov, izvemo, obstajajo številke, ki morajo biti dosežene.

Po podatkih letnega poročila zdravstvenega inšpektorata, ki je objavljeno na njihovi spletni strani, zadnje za leto 2020, je jasno, da je s pojavom epidemije spremljanje izvajanja ukrepov prevladalo nad drugim delom tega organa, čeprav tudi tega ni tako malo. Novi koronavirus je postal prioriteta.

Zdravstveni inšpektorji delajo vsak dan, po razporedu tudi ob vikendih in ob popoldnevih. Pravzaprav pokriva celotno območje Slovenije ves čas okoli 60 zdravstvenih inšpektorjev, skupaj pa je na ZIRS osemdeset zaposlenih.

Barbara Umek je sindikalna zaupnica Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije (ZIRS) in predsednica organizacije sindikata delavcev inšpektoratov v okviru SDOS. Foto M. M.

Preobremenjenost in slabo ocenjena delovna uspešnost ne gresta skupaj

Preobremenjenost delavk in delavcev inšpektorata je dejstvo, na katerega SDOS opozarja že ves čas, pa tudi na njihov slab ekonomsko-socialni položaj, na stres, ki ga doživljajo, in na neustreznost plačila za opravljeno delo. »Naša prva zahteva je povezana s pretirano preobremenitvijo in enakomernejšo razporeditvijo obremenitev po različnih inšpektoratih, takoj za tem je ureditev pravne podlage, da bi dejansko lahko delali to, za kar smo poklicani, na ustreznih pravnih podlagah, in šele kot tretje, da bomo za to ustrezno plačani,« poudari naša sogovornica. Pri slednjem sindikat tudi ugotavlja, da tisti, ki so delali na terenu in so bili pri svojem delu najbolj izpostavljeni, niso dobili niti ustrezne redne delovne uspešnosti in njihovo delo ni ustrezno ovrednoteno. Takoj, ko je kdo dalj časa odsoten, recimo zaradi bolezni, vodja odvzame še točko pri obsegu dela, pove sogovornica in doda, da je ocenjevanje tudi subjektivno. Podatki o tem, koliko je kdo dobil dodatka za povečan obseg dela in kdo je bil kako ocenjen, so namreč zelo zgovorni: Na terenu nihče ni dobil odlične ocene! Podatki so iz leta 2021, a tudi leto prej ni bilo nič drugače, izvemo.

Barbara Umek je kot sindikalna zaupnica, ki se je v letu 2020 odločno zavzemala za dodatek za delo v nevarnih pogojih za delo na terenu, dobila na grbo »anonimno« prijavo na tržni (!) inšpektorat, da ne dela zakonito in da je koruptivna. Kdo je prijavitelj, uradno ni jasno, a zadeva je uradno zaključena in v uradnem zapisniku piše, da ni storila ničesar narobe. Stalni pritisk naša sogovornica čuti neprestano. Vedno znova je, kot kaže, še posebej pod drobnogledom.

Z danes na jutri ne gre

Se odgovorni in vodilni sploh zavedajo, ali sploh razumejo kakšno sporočilo dajejo svojim zaposlenim? Še pohvale na račun dvoletnega trdega dela niso bili deležni, ugotavljajo v sindikatu. Je bilo v tem času zaposlenih kaj novih inšpektorjev? »Ne, kakšen je nadomestil koga, bili pa so razpisani natečajni postopki. Minister (spadajo pod ministrstvo za zdravje, op. a.) je obljubil nove zaposlitve, a se do danes ni zgodilo še nič konkretnega.« Nekaj že začetih postopkov pa je bilo ustavljenih, ker je bil ZIRS nekaj časa brez vodstva s pravimi pooblastili. »To niti ne bi bila trenutna rešitev z danes na jutri, saj za to, da postaneš suveren inšpektor na terenu, potrebuješ poleg formalnih pogojev, ustrezne izobrazbe in znanja še izkušnje, kilometrino. Inšpektor, ki ve, na kaj je treba biti pozoren, kako reagirati v določenih razmerah, se razvija leto, dve,« pove naša sogovornica. Zakon o upravnem postopku, zakon o inšpekcijskem nadzoru in zakon o prekrških so prvi temelj inšpekcijskega dela, potem pa je tu še vsa področna materialna zakonodaja. »Veliko stvari je treba vedeti. Ves čas je treba paziti, da ne prekoračiš pooblastil in hkrati, da ne opustiš dolžnega nadzora, če si kaj videl. Torej ves čas moraš držati ravnovesje med tem, da ne greš čez in da ne narediš premalo,« pravi izkušena inšpektorica. »Rešitev z novimi inšpektorji ne bi pogasila požara, mi izgorevamo zdaj. Če bi dobili koga novega zdaj, bi bili še bolj obremenjeni, saj bi ga morali uvajati,« doda.

Ne samo slab zgled

Inšpektorji se morajo obnašati zelo odgovorno, upoštevati vse predpise in ukrepe, na nadzorih stalno nositi maske, ne samo v notranjih prostorih, vzdrževati razdaljo, si razkuževati roke, se testirati, ko je potrebno … In vendar je nedavno po medmrežju zaokrožila fotografija, na kateri sta Eva Kompan in Deana Potza, vodilni z zdravstvenega inšpektorata, v zaprti kabini žičnice s pod brado nameščenima zaščitnima maskama. Šlo naj bi za čas, ko sta bili tam službeno in izvajali inšpekcijski nadzor. Predsednik SDOS Frančišek Verk je o tem obvestil predsednika inšpekcijskega sveta Boštjana Koritnika in ministra za zdravje Janeza Poklukarja, saj gre po njegovem za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zadeva je še toliko bolj zavržna, ker bi morali ravno vodilni osebi inšpektorata biti zgled vsem drugim. A je že tako, da vodilni ne tako malokrat svoje podrejene preganjajo za vsako malo bolj postrani postavljeno vejico, sami pa si »privoščijo« veliko preveč sproščenosti. In to sta omenjeni osebi počeli na nedeljo, ko sta za svoje delo dobili še bistveno višje plačilo, še opozarja Verk.

Sindikata ne slišijo

Kaj pa je rešitev po mnenju sindikata? »Zmanjšan obseg dela, in če to ne gre, motiviranje zaposlenih za ves vložen trud z višjim plačilom. Da se razumemo, naša prva zahteva ni višja plača, ampak razbremenitev. Paziti moramo, da ohranimo zdravje, to je najpomembnejše,« poudari sindikalistka. In vendar doda: »Zavedamo se poslanstva in odgovornosti. Ni prav, da zaposleni nimajo občutka, da je njihovo delo cenjeno

Sindikalnih predlogov in opozoril delodajalec ne upošteva, zanj so najvišje merilo navodila vlade, še izvemo. »Bolj kot mi govorimo, da ne moremo, bolj nas prepričujejo, da smo si za to, da izgorevamo, sami krivi, saj delamo nadure,« pojasni sindikalistka. Problem naj bi bil v tem, da inšpektorji vztrajajo, da se jim delo čez vikende šteje kot nadure, ne pa kot prerazporeditev. »Tako se nam to vsaj malo pozna pri plači. To je edina stvar, ki jo dobimo dodatno,« pove. Finančnih spodbud sicer ni, saj za povečan obseg dela menda naj ne bi bilo sredstev. Na ZIRS so v teh časih prejeli tudi ogromno primerov, ki jim jih je odstopila policija, glede zbiranja, nošenja mask, kršenja t. i. policijske ure ipd., vse dokler policisti niso sami dobili pristojnosti.

Pod pritiski

»V vsem tem času smo bili prikrajšani za normalno socialno življenje, saj smo na razpolago 24 ur na dan, delamo ob vikendih, popoldnevih,« opozori sindikalistka na to, kako so inšpektorice in inšpektorji velikokrat za svoje delo žrtvovali tudi svoj prosti čas in čas, ki bi ga sicer lahko preživeli z družinami. Domov so odhajali izčrpani, utrujeni in so težko odmislili svojo službo, še doda.

Zelo očitno je, da zdravstveni inšpektorji na terenu niso cenjeni kadri. Dobijo navodila, da nekaj morajo narediti, koliko mora tega biti, nihče pa se ne vpraša kako, pravi sindikalna zaupnica, ki se v okviru sindikata trudi za boljši položaj zaposlenih. In delo na terenu je le del njihovih obveznosti, zadeve je treba po zapisniku vnesti v ustrezne programe, da lahko pripravijo poročilo, jih zaključiti, izvesti morebitne prekrškovne postopke (z izterjavo vred), postopke, pri katerih zahtevajo zavezanci sodno varstvo … za vse to je potreben čas. »Najlažje je zadeve odpirati, težje jih je zaključiti. Če je vse v redu, vnesem zadevo v program, naredim zapisnik,« pravi inšpektorica in dodaja, da lahko vsak postopek pelje v več različnih smeri. »Pri tem moram upoštevati navodila delodajalca kot uslužbenec, hkrati sem uradna oseba s posebnimi pooblastili, ki posega v pravice drugih,« pojasni položaj inšpektorjev, ki je zelo težko hkrati dosleden in všečen. »Pomembno pa je, da je vse zakonito, da smo na varni strani,« pove in doda, da so imeli državljani zlasti v prvem letu veliko vprašanj, s katerimi so se obračali tudi nanje, kar je bila dodatna obremenitev. Ogromno dobijo tudi prijav državljanov, večinoma anonimnih, a morajo na vse reagirati in preveriti dejansko stanje. »V zvezi s postopki sta bila proti našim zaposlenim zaradi t. i. hujših kršitev uvedena dva disciplinska postopka, ki sta se izkazala kot neutemeljena,« še izvemo. Vzrok pa naj bi bilo neskladje med ugotovitvami in zaznamki na terenu in zapisanim v poročilih. Šlo pa je menda samo za dodatno pojasnjevanje zavezancev na terenu oziroma odpravo neskladja, za čisto človeške nedoslednosti ob obilici dela, pravi naša sogovornica, ki je lani opravila več kot 800 pregledov in nekatere zaključuje šele po več tednih ali mesecih. »Kako naj imam v glavi vse,« se sprašuje.

Utrujeni smo vsi

Kaj dodati za konec? Predvsem to, da se zdravstveni inšpektorji utapljajo v delu in da smo praktično vsi v državi že utrujeni od dogajanja. To je po svoje razumljivo, vsako nasilje nad njimi pa nedopustno. Minister za zdravje temu pravi »pandemična izčrpanost« in javno priznava, da ta vsem nam niža prag potrpljenja. Če kdo, to vedo inšpektorji, ki očitno nimajo pravice biti »samo« ljudje, ampak togi in izredno učinkoviti roboti. Nihče pa ni pomislil, da bi vsaj tiste najbolj izpostavljene nekoliko nagradili. Na vse to opozarja sindikat.

Mojca Matoz,

prikazna fotografija Mediamodifier/Unsplash

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v najnovejši, drugi februarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share