Iz tujine: V Španiji pravice platformnih delavk in delavcev urejene v kolektivni pogodbi

28. 1. 2022

Zaradi prizadevanj sindikatov, po opozorilu inšpekcije, sodbi vrhovnega sodišča in sprejemu zakona, so zdaj pravice delavk in delavcev, ki v Španiji delajo prek platform, zapisane še v kolektivni pogodbi. Ta dobra novica je odmevala v sindikalnem gibanju v prvi polovici januarja.

Podpis tega sporazuma je pomemben mejnik boja za delavske pravice v Španiji, ki je po obsegu dela, opravljenega prek platform, z 18 odstotki delovno sposobnega prebivalstva po raziskavah vodilna v EU. Zato ni presenetljivo, da ta država tudi vodi, kar zadeva sodne odločbe in delovno zakonodajo, pri obravnavanju platformnega dela. Tamkajšnji inšpektorat je večkrat opozoril, vrhovno sodišče pa je septembra 2020 dokončno razsodilo, da so platformni delavci, ki so podvrženi upravljavski moči platform, zaposleni in ne samozaposleni ter da zato pravice iz dela in socialne varnosti veljajo tudi zanje. Vrhovno sodišče je obrazložilo, da so platformni delavci opravljali svoje delo »strogo v skladu« z navodili platforme. Niso imeli »bistvene infrastrukture, potrebne za opravljanje nalog njihove dejavnosti« – ne mobilnega telefona ali kolesa, temveč računalniški program, ki ga je razvila platforma. Prav tako niso uživali prave avtonomije pri določanju urnikov, saj je bil delavec kaznovan, če določeno število ur ni bil povezan ali ni sprejel določenega števila naročil. Po tej razsodbi se je začel proces socialnega dialoga, ki je pripeljal do sprejema zakona, znanega kot Ley rider (zakon o jahačih).

In še se premika

Poti, ki jo je ubrala Španija, sledi EU. Od začetka decembra je na mizi predlog direktive Evropske komisije. Tudi v njem je izbrana formula o domnevi pogodbe o zaposlitvi med delavcem in platformo. Prizadevanja v Španiji zdaj s podpisom prve kolektivne pogodbe med dostavno platformo Just Eat ter sindikalnima konfederacijama CCOO in UGT dosegajo nov mejnik. To ni prvi sporazum za delavce na platformah, podpisan v Evropi: drugi so bili pred njim na Danskem in v Italiji. »Vendar je prvi korak pri normalizaciji dela platform v španskem modelu industrijskih odnosov in njegovega trga dela. Več kot 2000 ljudi, ki jih Španci vidijo na ulicah s škatlo s hrano na hrbtu, ko na kolesih dostavljajo obroke, bo tako kot na tisoče drugih delavcev v državi zajetih v kolektivni pogodbi, ki ureja njihove plače, delovni čas in pogoje,« so dogajanje komentirali na spletnem portalu Social Europe.

Minimalni standardi so določeni

Kot kažejo študije Mednarodne organizacije dela, je glavna skrb platformnih delavcev negotovost dohodka. Ta je v mnogih državah običajno pod minimalno plačo. Z novo pogodbo bo moral biti določen, letna plača naj bi bila 15.232 evrov oziroma 1270 evrov na mesec, k čemur bo treba prišteti dodatke za delo ponoči ali med prazniki ali za kilometrino, če delavec uporablja lastno vozilo. Platformni delavci in delavke bodo poslej delali največ devet ur na dan. Upoštevati je treba tudi dva neprekinjena dneva počitka na teden, vključno z eno nedeljo na četrtletje, poleg zajamčenega 30-dnevnega dopusta na leto, od tega najmanj 15 dni med junijem in avgustom. Trenutno njihov delovni čas po svetu običajno presega standardna povprečja držav in neredko presega 12 ur na dan. Mobilni telefon, ki ga delavec uporablja za povezavo z aplikacijo, mora zagotoviti platforma, prav tako vsa druga delovna orodja (vozilo in škatla za hrano). Če uporablja lastno vozilo, mora platforma delavcu plačati dodatek za kilometrino in ustrezno odškodnino. Stroške orodja tako prevzame platforma in ne delavec kot v večini držav. Sporazum v Španiji kot normo opredeljuje pogodbo za nedoločen čas, kvota tako zaposlenih ne sme biti manjša od 80 odstotkov, tako da delavcev za določen čas ne sme biti več kot petina. Mogoča bo tudi pogodba za skrajšani delovni čas, vendar z najmanj 12 urami ob vikendih in najmanj 16 urami za cel teden. Kratkotrajne mini pogodbe s krajšim delovnim časom tako niso dovoljene. Določen je tudi dodatek za začasno nezmožnost, pri nezgodi pri delu in poklicni bolezni, pri skupni bolezni in nepoklicni nesreči. Pa tudi takšne zadeve, kot je 15 dni neplačanega dopusta, ki se lahko z utemeljitvijo podaljša zaradi nerazpoložljivosti lastnega vozila, in ob že zakonsko določenem plačanem dopustu še dodatne tri dni neplačanega dopusta na leto za osebne nezgode. V pogodbi so določene tudi pravice, povezane z varnostjo in zdravjem platformnih delavcev, zaščitna oprema in usposabljanje o varnosti v cestnem prometu. Izdelana mora biti ocena tveganja, zlasti glede obremenitev in prometnih tveganj, ter zdravstveni nadzor. Imajo tudi pravico do nezgodnega zavarovanja, vključno s smrtjo in invalidnostjo. Platforma se mora tudi zavezati, da bo spoštovala pravico do varstva podatkov in obveščala predstavnike delavcev o algoritmu, ki ga uporablja za upravljanje njihovega dela. Ustanovljen bo skupni odbor, t. i. algoritemski odbor, ki bo izpolnjeval naloge preglednosti in človeške presoje pri algoritemskem odločanju. Ravno to je bil za platformne delavce in delavke po vsem svetu tudi glavni razlog za stavke in proteste. Njihovo organiziranje je sicer izziv za sindikate v številnih državah, pot do sedanje točke pa ni bila lahka in še ni končana. Kolesarji in kolesarke, ki jih po ulicah ne videvajo samo v Španiji, ampak vse bolj tudi pri nas, morajo biti zaščiteni. Kot so vsi drugi delavci in delavke morajo imeti delavske pravice.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi januarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!