Bodite pozorni na revizijo poklicnega zavarovanja!

20. 5. 2021

Leto 2021 bo leto revizije seznama delovnih mest, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje. Delodajalska in vladna stran odkrito pričakujeta ukinitev poklicnega zavarovanja na številnih delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem. Če se bodo njihova pričakovanja uresničila, na mnogih delovnih mestih ne bo več pravice do predčasne poklicne upokojitve, delodajalcem pa ne bo več treba plačevati prispevka za poklicno zavarovanje.

Tako bi bila odpravljena delavska pravica, ki se po pol stoletja obstoja zdi za vse čase pridobljena. Sindikati bomo seveda v postopkih revizije branili interes delavk in delavcev. Da bi nam to uspelo, pa je treba vnaprej zbrati dokaze, da je poklicno zavarovanje na teh delovnih mestih še vedno utemeljeno.

Za začetek nekaj dejstev o poklicnem zavarovanju. Na delovnih mestih z obveznim poklicnim zavarovanjem je danes v Sloveniji zaposlenih 48 tisoč delavk in delavcev v zasebnem in javnem sektorju, ki delajo na posebej težkih in za zdravje škodljivih delovnih mestih. Na seznam teh delovnih mest, na katerih je delodajalec dolžan poklicno zavarovati svoje zaposlene, je vključenih tudi nekaj delovnih mest, ki naj jih po določeni starosti ne bi bilo mogoče več opravljati. Poklicno zavarovanje zaposlenim na teh delovnih mestih omogoča poklicno upokojitev pri do osem let nižji starosti, kot je predpisana za starostno upokojitev.

Od leta 1968 do 2000 je takšno predčasno upokojevanje omogočala tako imenovana beneficirana delovna doba oziroma zavarovalna doba s povečanjem. Po pokojninski reformi se je leta 2001 preoblikovala v naložbeno »obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje«. Po pokojninski reformi v letu 2013 pa se je naziv tega zavarovanja poenostavil in preimenoval v poklicno zavarovanje.

Seznam delovnih mest, na katerih je delodajalec obvezan svoje zaposlene poklicno zavarovati, se ni spremenil od leta 1989. Takrat je bil razglašen moratorij na vključevanje dodatnih delovnih mest, dokler ne bo izvedena temeljita revizija dosedanjega seznama. Do konca leta 2021 bo, vse kaže, vse nared za izvedbo te tako dolgo pričakovane revizije.

Na sedanjem seznamu so izbrana delovna mesta v naslednjih dejavnostih/poklicih (izbor): rudarji, minerji, vozniki na dnevnih kopih, železarji, kovači, pocinkovarji, koksarji, delavci v neželezni metalurgiji (bakra, svinca, minija, cinka, antimona, živega srebra), varilci, delavci v proizvodnji svinčenih in kadmijevih akumulatorjev, v proizvodnji zlitin, žerjavovodje, v predelavi azbestne rude in ognjevarnega materiala, steklarji, v ladjedelništvu, v kemično-farmacevtski industriji, industriji nafte, umetnih gnojil, razstreliv, klinkerji, vrtalci tunelov, podvodna dela, strojevodje na železnici, svetilničarji v pomorskem prometu, pomorščaki, piloti, mehaniki in kontrolorji v zračnem prometu, vozniki tovornjakov in avtobusov, poklicni gasilci, delavci, ki čistijo kanalizacijo, dimnikarji, delavci na jedrskih napravah, baletniki, operni pevci, predilke in tkalke v tekstilni industriji, sekači v gozdovih, v proizvodnji aluminija, v proizvodnji klora in luga, vojaki, policisti, pravosodni policisti, zaposleni v varnostno-obveščevalni službi.

Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je 20. aprila 2021 na zaključni konferenci projekta PREMIK jasno povedala, da je ministrstvo odločeno do konca leta 2021 sprejeti novo uredbo s kriteriji in merili za revizijo seznama delovnih mest s poklicnim zavarovanjem. Imenovalo bo tudi komisijo, ki bo nato na podlagi te uredbe izvedla revizijo.

Projekt PREMIK je nastal na podlagi pogodbe iz leta 2017 med ministrstvom in Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane in je bil financiran z nacionalnimi in evropskimi sredstvi. V projektu naj bi se razvil enotni model analize zdravstvenega stanja zaposlenih na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem. Projekt PREMIK se bo zaključil konec maja 2021 s predajo 13 elektronskih knjig, v katerih bodo zbrani rezultati analize zdravstvenega stanja 62.878 delavk in delavcev, ki so v obdobju 1997‒2016 bili vključeni v poklicno zavarovanje. V projektu se je analiziralo, ali so bili v primerjavi z drugim prebivalstvom res večkrat bolniško odsotni z dela, potrebni bolnišničnega zdravljenja, so pogosteje postali delovni invalidi in umirali mlajši. Na podlagi tako pridobljenih spoznanj naj bi medicina dela konec maja 2021 pripravila svoj predlog kriterijev za izvedbo revizije.

Prvi rezultati so znani

Na zaključni konferenci projekta PREMIK, ki je bila 20. in 21. aprila 2021, so bili predstavljeni prvi rezultati analize za 12 skupin delovnih mest s poklicnim zavarovanjem. Na kratko: za večino zaposlenih na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem se je izkazalo, da so v primerjavi s preostalim prebivalstvom enako ali celo manj na bolniški, so enako ali manj potrebni bolnišničnega zdravljenja, enako ali manj pogosto postanejo delovni invalidi in umirajo nič prej ali celo kasneje. Da so bolj zdravstveno ogroženi od preostalega prebivalstva, se je pokazalo zgolj v železarstvu, kovinski industriji, steklarstvu in nekoliko manj tudi v rudarstvu.

Medicine dela naj ti rezultati ne bi presenetili, ker poznajo tako imenovani učinek zdravega delavca. Pred zaposlitvijo na teh delovnih mestih se namreč na predhodnih zdravstvenih pregledih izbere le nadpovprečno zdrave ljudi. Ti delavci so torej baje že od začetka za od 10 do 30 odstotkov bolj zdravi od splošne populacije. Analiza pa je celo dokazala, da obstaja tudi določen delež super zdravih ljudi, ki jim očitno še tako težke delovne razmere ne morejo do živega in lahko brez težav delajo naprej, čeprav sodelavcem zdravje opeša že pri nižji starosti. Toda avtorji projekta PREMIK trdijo, da tudi če odštejejo učinek zdravega delavca, je zdravstveno stanje večine na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem vsaj enako, če ne boljše od zdravja povprečnega prebivalstva.

Kakšne kriterije za revizijo seznama delovnih mest s poklicnim zavarovanjem bodo predlagali avtorji projekta PREMIK, bomo izvedeli torej šele konec maja 2021. Že leta 2013 pa je vodja projekta dr. Metoda Dodič Fikfak takratni ministrici za delo pisala (povzemamo): »Poklicno zavarovanje je zastarela oblika reševanja obremenitev na delovnem mestu, ki jo odklanjajo vse sodobne družbe. Kot vrednoto postavlja zgodnjo upokojitev. Do poklicnega zavarovanja naj bi bili upravičeni le redki poklici, kjer so zahteve dela nezdružljive z značilnostmi starejšega delavca – npr. zahteve po hitrem reakcijskem času, hitrem odločanju, visoki spretnosti in visoki pozornosti.«

Delodajalske organizacije so na dosedanjih pogajanjih jasno izrazile svoja pričakovanja, da bodo v reviziji s seznama zbrisana številna delovna mesta, ki danes imajo poklicno zavarovanje. Pri tem najpogosteje kot primer omenjajo voznike tovornjakov in avtobusov. Trdijo, da se je v zadnjega pol stoletja tehnologija toliko izboljšala, da marsikje ne moremo več govoriti o težkem in škodljivem delu. Opozarjajo tudi na številne delavce, ki so že izpolnili pogoje za poklicno pokojnino, pa po svoji volji delajo naprej do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. To naj bi bil dokaz, da poklicna upokojitev sploh ni več potrebna.

Delavci na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem, s katerimi so se posvetovali sindikati dejavnosti, priznavajo, da se je tehnologija dela res izboljšala. Opozarjajo pa, da se je hkrati izredno povečala intenzivnost dela, zato so prepričani, da je poklicno zavarovanje na njihovih delovnih mestih še vedno upravičeno. Pojasnjujejo še, da zaradi prenizkih pokojnin nekateri od sodelavcev delajo naprej kljub izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev.

Kriterije in merila le s soglasjem socialnih partnerjev

Ministrstvo za delo je na pogajanjih jasno izrazilo svojo namero, da se do konca 2021 z uredbo sprejmejo tako jasni kriteriji za upravičenost do poklicnega zavarovanja, da bo strokovna komisija na njihovi podlagi lahko samostojno odločala in da zato ne bodo potrebna pogajanja s socialnimi partnerji o rezultatih revizije.

Predsedstvo ZSSS je napovedano revizijo poklicnega zavarovanja obravnavalo 29. marca 2021 in ocenilo, da kljub izboljšanim delovnim razmeram ostaja potreba, da se s poklicnim zavarovanjem omogoči predčasna poklicna upokojitev na najtežjih in za zdravje škodljivih delovnih mestih oziroma na delovnih mestih, kjer je varno opravljanje dela onemogočeno po določeni starosti. Kriterije in merila za poklicno zavarovanje je mogoče v skladu z zakonom sprejeti le s soglasjem obojih socialnih partnerjev. ZSSS bo s predlogom kriterijev soglašala le, če bodo pravični do delavcev, kar bo preverilo na posvetovanju s članstvom. Državni in drugi pristojni organi pa morajo pred revizijo in po njej zagotoviti pravno varnost za delavce na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem. Predsedstvo se je tudi opredelilo, da kriteriji za revizijo niso zgolj strokovno, ampak da so še kako tudi interesno vprašanje za pogajanja.

Delavke in delavce pozivamo, naj svojemu panožnemu sindikatu in pogajalcem ZSSS sporočijo, zakaj menijo, da je na njihovem delovnem mestu še vedno upravičeno poklicno zavarovanje in kakšni kriteriji za revizijo bi bili zanje pravični!

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS