Kdor hitro da, štirikrat da … – Komentar predsednice ZSSS

20. 4. 2021

Ob razkrivanju vseh anomalij, ki so se pojavile v javnosti v javnem sektorju, ni mogoče mimo ugotovitve, da ni dovolj, da si na oblasti, in ni dovolj, da misliš, da imaš prav.

Kadar v razprave, pa če se še tako mudi, ne vključiš širše javnosti in ignoriraš socialni dialog, nastanejo rešitve, ki so na prvo žogo videti upravičene in nujne, po uporabi v praksi pa se pokaže, da so nedorečene, diskriminatorne in da so bili slišani zgolj tisti, ki imajo že tako večji lobistični vpliv. Torej pomembni in bogati. Če bi socialni dialog v zadnjem letu potekal v skladu s standardi, če bi se sindikate slišalo in upoštevalo, do tega ne bi prišlo. Odločitve bi bile veliko bolj uravnotežene, enake za vse in pregledne. Tako pa smo pol milijarde našega denarja uporabili za dodatke, ki so šli večinoma v žepe ozke skupine zaposlenih, nesorazmerno glede na to, kdo vse je v takšnih pogojih delal. Nastala je diskriminacija znotraj javnega sektorja ter tudi med javnim in zasebnim sektorjem. Spomnimo, zaposleni v gospodarstvu so prejeli vsi enako 200 evrov, ne glede na plače in ne glede na izpostavljenost, ob omejitvi, da so dodatek prejeli le tisti, ki prejemajo manj kot dvakratnik minimalne plače. Torej povsem drugače: vsi enako in le tisti z nizkimi plačami.

Kdo bo napake in zlorabe, ki smo jim priča, odpravil in sankcioniral, ni znano. Je pa še čas, da se takšno ravnanje ne nadaljuje. Socialna kapica in Nacionalni demografski sklad sta naslednji dve napaki, delani po istem scenariju; brez pretehtane in usklajene odločitve, tudi znotraj socialnih partnerjev. Dokazujemo, da nismo osli. Ker slednji gredo na led le enkrat.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS