Reprezentativne sindikalne centrale glede prisilnega upokojevanja vložile zahtevo za ustavno presojo

21. 1. 2021

Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central (ZSSS, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Slovenske zveza sindikatov Alternativa in Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost) so danes na ustavno sodišče vložili predlog za ustavno presojo upokojevanja po sedmem protikoronskem paketu (PKP7). 

Kot je na današnji tiskovni konferenci dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, gre pri upokojevanju starejših za posege v njihove pravice, ki so se zgodili mimo dialoga s socialnimi partnerji, s katerim so pred tem dlje časa gradili dolgoročno vzdržen pokojninski sistem. »PKP7 je grobo in trajno, z nepremišljenimi dejanji posegel v sistemsko zakonodajo, pokojninski sistem in zakon o delovnih razmerjih.«

Opozorila je, da sindikati niso mogli predstaviti svojih stališč na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Na spornost prisilnega upokojevanja pa so opozorili tudi varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti. Na včerajšnji seji sindikalnega poziva k odpravi odločbe o prisilnem upokojevanju starejših ni sprejel svet pokojninskega zavoda (ZPIZ). O zaskrbljujočem stanju na področju socialnega dialoga so sindikati včeraj obvestili tudi Evropsko komisijo in ostale pristojne institucije. Ker jim ni preostalo drugega pa so naposled vložili še predlog za ustavno presojo 21. in 22. člena PKP7 ter predlog za začasno zadržanje izvrševanja teh členov, da ne bo prišlo do nepopravljive škode za delavke in delavce, ki bi bili odpuščeni. Od januarja je skladno z omenjenima členoma mogoče odpustiti delavke in delavce, ki so izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino.

PKP7 krši 66. člen ustave

Odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je bil med snovalci ustavne pritožbe, je na današnji tiskovni konferenci predstavil vsebino ustavne presoje. Opozoril je, da je PKP7 v diametralnem nasprotju s tem, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov. Spomnil je na 66. člen ustave, ki državo zavezuje, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter ji nalaga njuno zakonsko varstvo. »Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve. Tako je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom možnosti, da se ga odpusti,« je opozoril. Problematično pa je tudi, da lahko delodajalec brez razloga odpove pogodbo o zaposlitvi: »Slednjo je izenačil s pogodbo civilnega prava, kar je v nasprotju z ustavo.«

 

Starejši delavec se lahko na cesti znajde čez noč

Starejši zaposleni zaradi ukrepa ne morejo načrtovati prihodnosti, ker so pod stalnim pritiskom negotovosti, da bodo odpuščeni: »Delodajalec lahko brez kakršnihkoli rokov odpusti starejšega delavca,« je ob tem razmišljal Ščernjavič. Izpostavil je, da se s PKP7 krši prepoved diskriminacije med delavkami in delavci, saj ureditev pomeni različno obravnava glede na njihovo starost in gmotni položaj. S tem pa se posega tudi v človekove pravice. Vsi delavci v postopku namreč niso enakopravno obravnavani. Poudaril je še, da zakonodajalec ni opravil testa sorazmernosti, ki bi upošteval tudi večjo socialno varnost starejših zaposlenih, ki jim jo zagotavlja zakonodaja: »Mi smo ga opravili in se sprašujemo, ali je ta ukrep res primeren, nujen in sorazmeren.« Pojavlja pa se tudi vprašanje stroškov, ki jih bo prisilno upokojevanje prineslo za pokojninsko blagajno. Delodajalci so doslej na Zpiz vložili 500 poizvedb glede možnosti prisilnega upokojevanja. Na Zpiz bodo sicer na podlagi sklepa včerajšnje seje morali izračunati, kakšni bodo stroški prisilno upokojenih delavk in delavcev. Generalni direktor zavoda Marijan Papež je včeraj sicer dejal, da bi bilo lahko upokojenih približno 9000 zaposlenih, kar bi v devetih mesecih letos lahko pomenilo kar za 110 milijonov evrov višje stroške za pokojninsko blagajno.

66. člen ustave (varstvo dela)

Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

Protislovni cilji

Če je cilj varčevanje v podjetjih in javnih institucijah, po mnenju Ščernjaviča, upokojevanje starejših ne bo privedlo do zaposlovanja mlajših: »Cilji, ki jim je sledila vlada so protislovni. V nasprotju s PKP7 zakonodaja in ureditev Zpiza spodbujata čim poznejše upokojevanje delavcev. Problematično je tudi, da se konkurenčnost dviguje s prožnostjo delovnih mest samo za manjšo skupino zaposlenih (starejše delavke in delavce z izpolnjenimi upokojitvenimi pogoji, to je starost 60 let in 40 let delovne dobe ali starost 65 let in z najmanj 15 let zavarovalne dobe),« je še opozoril Ščernjavič.

Velika težava bo tudi višina pokojnine za delavke in delavce, ki imajo nižjo pokojninsko osnovo. Delavke in delavci, ki so dopolnili 65 let in imajo 15 let pokojninske dobe, bodo upravičenih do samo 29,5 odstotka pokojninske osnove. Na mestu je zato vprašanje, kaj se bo zgodilo z 59 odstotki starejših od 50 let, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in so dolgotrajno brezposelni. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi si socialne varnosti v obliki večje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti. Kot je opozoril Ščernjavič, se bo starejši zaposleni teoretično lahko zaposlil drugje, »toda empirični podatki o stopnji zaposljivosti starejših ne potrjujejo, da bi starejši pri 65 letih lahko našli drugo zaposlitev. Težko si je predstavljati, da bo šel sodnik s temi leti npr. v odvetništvo.«

Višina pokojnine prisilno upokojenega

V ustavni pritožbi sta navedena tudi spodnja izračuna dveh delavcev, ki se upokojita pri enaki starosti in plači ter z različnima delovnima dobama, ki sta posledica tega, da so delavca A prisilno upokojili. Razlika v njuni višini pokojnin bo znašala kar 82 evrov, ker delavcu A ni uspelo doseči 40 let pokojninske dobe.

Delavec A v letu 2021 dopolni 65 let in ima 36 let pokojninske dobe.

V 2021 mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

Delavec B, enako star, enaka pokojninska doba, enaka plača, delodajalec arbitrarno odloči, da njemu ne odpove pogodbe o zaposlitvi. Upokoji se v letu 2025.

Izračun za delavca A (upokojitev v letu 2021)

Odmerni odstotek za 36 let pokojninske dobe: 54,38

Najnižja pokojninska osnova v letu 2020: 894,88 evrov

Višina pokojnine: 894,88 evra x 54,38 odstotka = 486,64 evrov (kljub temu da je njegova pokojnina nižja od 538,53 evra, nima zagotovljene te pokojnine, ker ni dopolnil 40 let pokojninske dobe).

Povprečna plača (2019): 1133,50 evra

1133,50 evra x 54,38 odstotkov = 616,40 evrov

Izračun za delavca B (upokojitev v letu 2025)

Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe: 63,5

Najnižja pokojninska osnova (vzamemo enako kot v letu 2020, ker ne vemo, kakšna bo leta 2025): 894,88 evra

Višina pokojnine: 894,88 evra x 63,5 odstotkov = 568,25 evra

Povprečna plača (podatki 2019): 1133,5 evra

1133,5 evra x 63,5 odstotka = 719,77 evra

 V PKP8 naj se odpravi sporna ureditev

Ščernjavič je za zaključek poudaril, da so v sindikatih prepričani, da so uspeli dokazati ogroženost pravic delavk in delavcev. Na ustavnem sodišču je sedaj, da presodi. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič pa je izrazila pričakovanje, da v PKP8 ne bo več podobnih presenečenj ter da bo sporna ureditev z novim protikoronskim paketom odpravljena.

Matej Klarič