Bernhard Mraz

… je predsednik sindikata dejavnosti zasebnega varovanja, ki deluje pod okriljem Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS).

Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:

Že leta 2003 me je članstvo v Slovenski Bistrici spoznalo kot tistega, ki bo zagovarjal njihove interese. Takrat se je sindikat tudi začel širiti, in razmišljati smo začeli, da bi sindikat organizirali tako, da bi bila pomoč bliže članom. Tako sem postal član izvršilnega odbora Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) v takratni družbi Varnost Maribor. Sindikat smo razvijali in se bolj približali članom, hkrati pa se pogajali za vse. V letu 2009 so bile ponovne volitve, mandati v izvršilnem odboru so potekli in prepričali so me, da naj kandidiram za predsednika sindikata. Predlagali so me člani s terena, izziv sem sprejel in na volitvah dobil največ glasov. Tako sem že drugi mandat predsednik. Aktiva varovanje, prej Varnost Maribor, je eden najmočnejših sindikatov v dejavnosti zasebnega varovanja. Razširili smo se, šli na teren, na zbore delavcev, v maju gremo ponovno. Specifika našega dela in organiziranja je povezana s tem, da so delavci povsod po terenu. Člane izvršilnega odbora imamo tako od Prekmurja do Primorja in član lahko pri njih dobi pomoč, informacije, ki jih potrebuje. Pomembno je zaupanje, bližina, podpora članu. Ta je najbolj pomembna.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

Zelo sem ponosen, da smo s kolegico Majdo (Marolt, predsednica SKVNS; op. a.) segli prav do regulatorjev dejavnosti zasebnega varovanja, do tistih, ki dejavnosti krojijo način delovanja in dela; do ministrstva za notranje zadeve in do inšpektorjev, ki so začeli nadzirati varnostne službe, in jim uspeli pojasniti, da delavec potrebuje tudi socialno varnost. Tako nam je uspelo v firmah doseči, da so začeli upoštevati tudi delavsko plat. V letu 2016 je bil pomemben dosežek, lahko celo rečem strateški korak, podpis delne kolektivne pogodbe, ki jo zagovarjam še danes. Čeprav ni popolna, je deset let sploh nismo imeli, kar je bilo zelo težko. Ključne zadeve smo uredili, a gremo še naprej. Z zbornico smo vendarle dosegli določeno raven dialoga.

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Mene žene naprej to, da lahko član pride do mene, da ga poslušam in mu pomagam, da ne stoji sam pred nekimi vrati in da se lahko obrne na sindikat, ki mu stoji ob strani in mu pomaga korak za korakom. Ko se nekdo najde v stiski, potrebuje nekoga, šef je pogosto del problema in ga lahko zaradi tega, ker toži o težavah, še degradira. Veliko zadev smo tako rešili, čeprav so nadrejeni pogosto prepričani, da so nepremagljivi. Sindikat okrepi glas posameznika in tudi naši socialni partnerji na drugi strani v Aktivi varovanju so to nekako sprejeli. Tako skličemo vodje, jim povemo, kaj ni prav, in zahtevamo, da je delavec cenjen.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Izzive rad sprejemam. Prvega zelo pomembnega smo v SKVNS že začeli s tem, da smo postali aktivnejši in bolj slišani na ravni države, pri inšpektoratu, in ga bomo še nadaljevali. Vztrajni bomo, iskali bomo moteče faktorje v sistemu in jim dokazali, kaj lahko izboljšajo. Zasebno varovanje ima velik spekter pooblastil in posamezen delodajalec ne more vplivati na stvari, kot so licence, dovoljenja, javna pooblastila in naročila ipd. Sindikat mora delovati na različnih ravneh, od člana do regulatorja. V SKVNS smo sprejeli še en izziv, gremo v firme, kjer nimamo članov, jim predstavimo naše delovanje in probleme zasebnega varovanja. Delovati poskušamo povezovalno, omejiti damping, ki se je ustvaril zaradi manka socialnega dialoga in kolektivne pogodbe. Sindikat se mora ukvarjati tudi s sistemskimi vprašanji. Pomembno je tudi, da smo slišani pri pripravi zakonodajnega okvira javnega naročanja. Zasebno varovanje do šestdeset odstotkov svojega dela opravi za državo, zato je za nas zelo pomembno, da kriterij najnižje cene ne bo več najpomembnejši. Tako bomo tudi mi lahko zahtevali več pravic, višje plače.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?

V naši dejavnosti so posebnosti, ki jih moramo upoštevati. Potreben je stalen stik s člani in jasna stališča sindikata, ki delodajalcu naravnost pove, kaj je narobe. Sindikat sklepa kolektivno pogodbo, hkrati pa članom ponuja številne ugodnosti. Največ je pomoči iz prve roke, pravne pomoči, sindikat nudi tudi solidarnostne pomoči, letovanje v počitniških kapacitetah in še marsikaj.

Obraz sindikata je:

Pravi sindikalist pomaga članu, mu stoji ob strani, ko je potrebno. Član ga je izvolil, mu dal podporo in sindikalist mu je dolžan pomagati. Pravi član pa je tisti, ki ne pljuva po svojem sindikatu in sindikalistih, ki delajo zanj, ampak je aktiven in konstruktiven.