Sedmi protikoronski paket prinaša vrsto dodatkov: Kaj bo pripadlo komu?

30. 12. 2020

Državni zbor je torek sprejel že sedmi protikoronski paket (PKP7), katerega vrednost je ocenjena na približno 550 milijonov evrov. Tudi tokrat pa ta ni bil usklajen s sindikati. Do samega sprejetja zakona ni bilo povsem jasno, kakšna bo njegova končna oblika. Še na dan glasovanja so bili sprejeti dodatni amandmaji, ki so zakon še nekoliko spremenili. Zato tudi ta zakon vsebuje nekatere ne povsem domišljene rešitve.

Sindikate najbolj razburja določba o prisilnem upokojevanju starejših zaposlenih, ki je bila sprva umaknjena na odboru za finance, nato pa ponovno izglasovana. Delodajalci lahko tako odpovejo pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe. Kot smo že pisali, so se na to reprezentativne sindikalne central odzvale z ostrim sporočilom za javnost, ki ga najdetete tukaj.

Tudi za mlade v zakonu (razen 150 evrov finančne pomoči študentom) ni predvidenih pomembnejših drugih ukrepov, ki so jih predlagali v Sindikatu Mladi plus.  Da protikoronski ukrepi, ki nekaterim skupinam prinašajo dobrodošle dodatke, niso dovolj sistematični, premišljeni in celoviti pa kaže tudi to, da gre v devetih mesecih delovanja vlade že za sedmi protikoronsik paket.

PKP7 je v včerajšnjem glasovanju v DZ podprlo 50 poslancev – poleg koalicijskih tudi poslanci DeSUS, SNS in poslanca narodnosti. Proti so glasovali poslanci Levice, poslanci SD, LMŠ in SAB pa so se pri glasovanu vzdržali.

Zavrnjen nenavaden predlog dveh desno usmerjenih strank

Dolgo časa je v zraku visela tudi možnost zamrznitve minimalne plače, ki pa jo tudi ob grožnji sindikatov s splošno stavko (prvo po letu 2008), niso uvrstili v PKP7. Veliko prahu je v javnosti sprožil predlog SDS in NSi z določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19. Predlog, ki je bil po mnenju mnogih v nasprotju z ustavo, sta predlagali potem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina navzočih je na torkovi plenarni seji je soglašala, da ta določba v zakonu ni smiselna. Iz zakona so črtali tudi trajno financiranje za verske uslužbence, ki sta ga zagovarjali omenjeni desno usmerjeni stranki. Prav tako so poslanci preprečili vladne namere, da bi bile trgovine odprte prvo nedeljo v novem letu, čemur je v preteklosti nasprotoval tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS).

Tako kot številnim drugim predlogom je temu nasprotovala tudi zakonodajno-pravna služba v državnem zboru, ki je soglašala s tem, da je takšno retroaktivno poseganje v pravice neustavno. Neupoštevanje njihovih predlogov bi zato lahko v prihodnosti imelo številne negativne posledice, verjetno takrat, ko obstoječe vlade več ne bo. Koalicijski SMC je v zakon s pomočjo opozicije uspelo vsiliti tudi člen, ki omogoča nemoteno financiranje Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki je tako, kot številni drugi mediji, trn v peti vladajoči SDS. Tokratno glasovanje je tako pokazalo, da manjšinska vlada v prihodnje ne bo imela več lahkega dela pri sprejemanju zakonov, saj vsi njeni predlogi niso bili samoumebno sprejeti, kot je to (večinoma) veljalo v preteklosti.

V nadaljevanju preberite, kakšni dodatki bodo pripadli posameznim skupinam:

 

Tekst, fotografija in infografike: Matej Klarič