ZSSS poziva gospodarstvo: Namesto uničevanja pravne države raje podprite boj za ratifikacijo konvencije Mednarodne organizacije dela številka 94 o javnih naročilih!

7. 9. 2013

 

Združenje Manager je 21. septembra 2012 objavilo mnenja in predloge ob reformi trga dela 2012. Eno izmed poglavij ima naslov »Mednarodne konvencije«. V tem poglavju je zapisano naslednje: »V razmislek dajemo ponovno preučitev smiselnosti uveljavljanja mednarodnih pogodb in konvencij, katerih podpisnica je Slovenija, zlasti skozi prizmo, ali so podpisnice teh pogodb tudi najuspešnejše države. V kolikor se ugotovi, da določene mednarodne konvencije omejujejo konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem gospodarskem prostoru bi bilo modro odstopiti od podpisa in s tem zavarovati širše interese Slovenije.«

 

Ali je Združenje Manager s tem mislilo tudi konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 131 o minimalni plači, ki jo je Slovenija ratificirala 29. maja 1992, sicer ni neposredno zapisano, bi se pa glede na povedano skoraj zagotovo s tem strinjal predsednik uprave podjetja Iskra Sistemi Dušan Šešok, ki je pred nekaj tedni odkrito zagovarjal ukinitev minimalne plače oziroma njeno znižanje na 400 evrov.

 

Že ob takšnih izjavah in »mnenjih« smo se z vso pravico vprašali, kako je možno, da predstavniki in zastopniki slovenskega gospodarstva en dan vehementno govorijo in pišejo o spoštovanju pravne države, ko pa preberejo besedo »konkurenčnost«, pa v tej isti pravni državi vidijo malodane največjega razrednega sovražnika.

 

Prav ta zgodba je dobila dodaten pospešek konec prejšnjega tedna, ko je Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije prejel pošto s strani Gospodarske zbornice Slovenije, v katerem jih obveščajo, da GZS (Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov) in sekcija za gradbeništvo Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) odpovedujeta Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti vključno z njeno tarifno prilogo. To dejanje pomeni, da niso več urejeni regres za prehrano med delom, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvah, solidarnostne pomoči, plačilo za delo v tujini in še bi lahko naštevali. Na GZS in ZDS so to dejanje argumentirali v sporočilu za javnost 5. septembra z naslednjimi besedami: »Izjemno neurejene razmere na trgu gradbeništva v Sloveniji, kjer se na leto odpre in zapre preko 15% celotne populacije gradbenih podjetij; prisotnost sive ekonomije v dejavnosti; prevladujočo prakso javnih naročnikov, ki gradbena dela naročajo po kriteriju najnižje cene, kjer javni naročniki vsa tveganja preko neuravnoteženih pogodb vedno prenašajo na izvajalce, temu pa se pridružuje še izjemno nizka pravna varnost za poslovanje gradbenih podjetij v Sloveniji, je spoštovanje vsebine obstoječe pogodbe za gradbena podjetja – člane GZS in člane ZDS, preveliko breme.« En dan pred tem smo si lahko na isto temo prebrali izjavo predsednika GZS Sama Hribarja Miliča, ki je povedal, da so »sedanje kolektivne pogodbe dejavnosti za številna podjetja prezahtevne«. Hribar Milič prihodnost kolektivnega dogovarjanja vidi v »vitkih kolektivnih pogodbah«.

 

Če potegnemo črto pod razmišljanje slovenskega gospodarstva: spoštovanje »določenih« mednarodnih pogodb in konvencij domnevno omejuje konkurenčnost; minimalno plačo je treba ukiniti in prepustiti prosti regulaciji trga; spoštovanje kolektivnih pogodb je domnevno preveliko breme.« In če smo še bolj konkretni: gospodarstveniki se torej pri tej logiki sklicujejo na tuje konkurente, ki »niso zavezani k spoštovanju kolektivnih pogodb«, kot to omenjajo pri javnih naročilih.

 

In ko smo pri tem:

 

Zakaj slovensko gospodarstvo v imenu pravne države in boja proti socialnemu dampingu in nelojalni konkurenci, ne pritisne na slovensko vlado, da nujno ratificira konvencijo MOD št. 94 o javnih naročilih, v kateri je med drugim zapisano, da morajo »naročila, za katere se uporablja ta konvencija, vsebovati določbe, ki zagotavljajo delavcem plače (vključno z dodatki), delovni čas in druge pogoje dela, ki niso manj ugodni od tistih, ki veljajo za delo istega značaja v trgovini ali industriji v okolju, kjer se delo opravlja«?

 

Zakaj slovensko gospodarstvo ne pritisne na slovensko vlado, da se v posojilne pogoje finančnih ustanov obvezno vključi klavzula o dokazanem spoštovanju delovnopravne zakonodaje in mednarodno pravnih standardov na tem področju? Evropska investicijska banka (EIB) – po njenih sredstvih se slovenskemu gospodarstvu pogosto kolca – je tako v letih 2009 in 2010 ukrepala v smeri, da se v njenih projektih morajo spoštovati osnovne konvencije MOD. Podobno tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) zahteva od podjetij, ki jih financira, dosledno spoštovanje nacionalne delovne zakonodaje in mednarodnih standardov.

 

Mogoče zato, ker raje kot v skupnem boju proti socialnemu dampingu in nelojalni konkurenci išče svoje razredne junake v podjetjih kot so Amazon, ki svojim devet tisočim delavcem v Nemčiji ne priznava pravice do kolektivnega pogajanja, oziroma v osebah, kakršna je Maurice Taylor, izvršni direktor ameriškega gumarskega podjetja Titan, ki je v februarskem pismu francoskemu ministru za industrijski razvoj zapisal, »da bo raje kot francoskega kupil kitajskega ali indijskega proizvajalca gum, plačal manj kot en evro na uro in izvozil v Francijo gum, koliko bo potrebno gum. Pri tem pa lahko Francozi tako imenovane delavce obdržite«.

 

 

Goran Lukić, izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja,

migracije in odnose z javnostmi