ZSSS komentira: Da, potrebujemo reformo – reformo gospodarskega modela Slovenije

3. 9. 2013

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je včeraj objavila odziv na predloge sindikatov za izhod iz krize.

 

GZS zapiše, da »predlogi sindikatov niso odgovorni, niti vzdržni ne«; da so s tem, ko »zavračajo novo pokojninsko reformo in nadaljevanje reforme trga dela neodgovorni«; da recimo »recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje« ter da »v celoti predlogi sindikatov niso vzdržni in pomenijo podporo stari, dokazano napačni ekonomski politiki«.

 

 

Ali smo sindikati res neodgovorni, ker se nismo uklonili večnim željam delodajalcev po stalnem zniževanju stroškov in vedno novi pokojninski reformi?

 

Ali ni neodgovorno, da delodajalci v času, ko v  Sloveniji kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja in ko je neto minimalna plača še vedno pod pragom tveganja revščine, zahtevajo, da se problematizira plačan odmor med delom?

 

Mar ni neodgovorno, da delodajalci zahtevajo novo pokojninsko reformo, pri čemer pa vedno znova »pozabijo« na zaposlovanje starejših, tako da se je število registrirano brezposelnih, starejših od 50 let, med julijem 2008 in 2013 zvišalo iz skoraj 22.000 na več kot 38.000 (ZRSZ)? »Seveda« delodajalci tudi pozabijo omeniti podatke iz pete raziskave EUROFOUND o delovnih pogojih (2010), kjer je eden izmed podatkov, da je le 25,6 odstotkov delavk in delavcev v Sloveniji izjavilo, da bodo sposobni opravljati svoje delo pri starosti 60 let  (EU27: 58,7 odstotkov). In 12,7 odstotkov respondentov iz Slovenije, starejših od 50 let, je poročalo, da so zadovoljni s svojimi delovnimi pogoji (EU27: 25,1 odstotkov). 27,1 odstotkov v respondentov iz Slovenije, starejših od 50 let, je prav tako poročalo, da njihovo delo vključuje utrujajoče in izčrpavajoče položaje (EU27: 15,5 odstotkov).

 

 Ali smo sindikati res neodgovorni, ker zahtevamo višjo obdavčitev davka na dohodek pravnih oseb? Ali ni pač neodgovorno, da to govorijo tisti, ki zahtevajo vedno nižje davke, hkrati pa ne ustvarjajo novih delovnih mest? 2012 je bila znižana stopnja davka na dohodek pravnih oseb. In kaj se je zgodilo?

 

Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so se v letu 2012 znižali iz 667,63 (2011) na 576,88 milijonov evrov (MF, 2013). Število registrirano brezposelnih pa se je od uveljavitve zakona, ki je uvedel postopno znižanje osnove za davek na dohodek pravnih oseb iz 20 na 15 odstotkov, zvišalo iz 106.796 maja 2012 na 118.061 decembra 2012 (ZRSZ, 2013).

 

Po podatkih MF iz januarja 2012 je zaradi znižanja davčnih stopenj leta 2005 in zlasti leta 2007 Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov ali 2,6 % BDP, leta 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 % BDP letno, kar je 976,36 milijonov evrov. Slovenija je zaradi znižanja davčnih stopenj v letih 2005 in 2007 na letni ravni torej izgubila skoraj milijardo evrov.

 

Ne pozabimo na odpravo davka na izplačane plače s 1.1. 2009. Po konsolidirani bilanci javnih financ so bili v letu 2005 prihodki iz tega naslova 505,83 milijona evrov (MF, 2012). A odprava davka na izplačane plače po besedah Službe vlade RS za razvoj (SVREZ) ni prinesla povečanega produktivnega vlaganja poslovnega sektorja (SVREZ, 2011)

 

Ne pozabimo na prepolovitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce leta 1996. Če pogledamo podatke za desetletje med 2000 in 2010, vidimo, da so delodajalci pri vplačevanju socialnih prispevkov privarčevali 6,24 milijarde evrov (preračun po: MF). Je to povzročilo tako imenovani razvojni preboj? Leta 2006 je Slovenija pri »Office for Harmonisation EU« registrirala 31 blagovnih znamk na 1 milijon prebivalcev, kar več kot sedemkrat manj kot Avstrija (222) in skoraj štirikrat manj kot Finska (119) (Stanovnik et al., 2008). Na Finskem so leta 2008 prijavili kar 4,23 krat več patentov na milijon prebivalcev kot pa v Sloveniji. Še večja razlika pa je pri številu visokotehnoloških patentov, saj je bilo leta 2008 med vsemi prijavami patentov v Sloveniji le 6,73 odstotkov prijav visokotehnoloških patentov, medtem ko je bilo leta 2008 na Finskem takih prijav 14,99 %, leta 2005 pa kar 46,04 % (Blatnik, 2011).

 

Ali smo sindikati res neodgovorni, ker zahtevamo »umetno« povečevanje kupne moči in domače potrošnje, češ »da se je v zadnjih petih letih jasno pokazalo, da recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje«?

 

Delodajalci so s tem najverjetneje mislili svoj model zadolževanja, ki se najbolj vidi v menedžerskih odkupih. Po raziskavi dr. Prašnikarja se je med letoma 2006 in 2009 dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za skoraj tri četrtine, leta 2008 pa jim je dobiček padel za 99 odstotkov. Da je mera polna, so se bančna sredstva zanje zasidrala v slaba posojila bančnega sistema, ki jih je sedaj že 7,5 milijarde evrov (BS, 2013). In ker za sanacijo bančnega sistema potrebujemo okoli štiri milijarde evrov, bo to povečalo javnofinančni primanjkljaj. Ali ni torej iz ust slovenskih delodajalcev precej neodgovorno slišati, da »preveč trošimo, potem pa se zadolžujemo, da bi še več trošili«?

 

Spoštovani delodajalci, evidenca »nove ekonomske politike«, ki jo oglašujete, oziroma reciklirate že kar nekaj let, in s katero ste povzročili gospodarski zastoj, žal pa tudi veliko več, je ne samo negativna, temveč tudi škodljiva:

 

Obseg davčnih utaj, ki ga je posredno sprožila liberalizacija postopka ustanavljanja podjetij, znaša  po besedah davčnega svetovalca Darka Končana v posameznih letih od 200 do 250 milijonov evrov.

 

Med leti 2008 in 2012 je škoda zaradi gospodarskega kriminala okoli 1,43 milijarde evrov (Generalna policijska uprava, letna poročila).

 

 

Med leti 2007 in 2012 se je število kršitev s področja plačila za delo povečalo za več kot sedemkrat (iz 426 v letu 2007 do 3483 v letu 2012) (Inšpektorat RS za delo, 2013).

 

 

Zato vas sprašujemo še enkrat: ali ni prišel čas, da stopite korak naprej od te »nove ekonomske politike«?

 

 

Goran Lukić, izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja,

migracije in odnose z javnostmi