Starost ni čakanje na smrt – Poziv k solidarnost in enotnosti s starejšimi

24. 11. 2020

Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) poziva k solidarnosti in enotnosti s starejšimi. Za starejše v Sloveniji je ta čas najbolj nevarno, če prebivajo v domu za starejše, saj se je doslej tam z novim koronavirusom okužilo veliko več starostnikov, kot med tistimi, ki živijo doma, opozarjajo v sindikatu.

»Če to odgovorni hočejo slišati ali ne, je postalo v Sloveniji za starejše bivanje v domovih za starejše nevarno in ogrožajoče, saj se je doslej okužilo že več kot deset odstotkov stanovalcev. Zato v Sindikatu upokojencev od vseh pristojnih zahtevamo, da nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo starostnikom v domovih za starejše zagotovili vsaj takšno varnost, kot bi jo imeli, če bi prebivali doma. Sindikat upokojencev Slovenije poziva vse generacije in vse odločevalce v Sloveniji k solidarnosti in enotnosti s starejšimi v boju s covid-19,« začenjajo svoj poziv.

Številke o smrtnosti starejših nad 65 let v Sloveniji so grozljive. Od vseh 1097 žrtev covid-19 jih je med 60 do 80 odstotkov starejših. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je do 23. novembra umrlo 1097 ljudi, okuženih z novim koronavirusom, med katerimi je bila velika večina starejših, nizajo dejstva v sindikatu. Mnogi pri nas preprosto ne verjamejo, da je covid 19 resnično grožnja vsem, še najbolj pa starejšim. »Če smo bili spomladi presunjeni ob številu žrtev med starejšimi, smo zdaj zgroženi in se s tem stanjem nikakor ne moremo sprijazniti. Starejši smo manjšina v družbi, tako tudi otroci, mladina itd. Vsaka od teh skupin ljudi si zasluži ukrepanje, če je ogrožena. Starejši danes v naši družbi ne moremo imeti občutka, da je za najbolj ogrožene med nami življenje varno in da bomo prejeli pomoč, ko jo bomo ali jo že potrebujemo.«

Starost ni čakanje na smrt

Mnogi pri nas preprosto ne verjamejo, da je covid-19 resnično grožnja vsem, še najbolj pa starejšim. Ukrepi, ki omejujejo osebno svobodo ljudi, zagotavljajo starejšim večjo možnost preživetja. Četudi sami niste ogroženi, pomislite na svoje starše, babice in dedke ter vse starejše, ki jih poznate ali pa tudi ne, izpostavljajo v sindikatu upokojencev. In dodajajo: »Vsak od njih je v aktivnem obdobju prispeval naši družbi svoje znanje, sposobnosti in zmožnosti in si zasluži varno tretje življenjsko obdobje. Starost ni čakanje na smrt, tudi v domovih za starejše ne. Obdobje starosti je le še eno življenjsko obdobje in starejši imajo pravico do dostojnega življenja in do ustrezne pomoči, ko jo potrebujejo. Potrebno je razumevanje tako mlajših generacij, ki s svojim ravnanjem v tem kriznem času omogočajo, da je in bo življenje starejših bolj varno in dostojno, kot odločevalcev v boju proti covidu-19.«

Kako naprej? Dokler ne bo ustreznega cepiva, so življenjskega pomena ukrepi, ki jih odločevalci sprejemajo, odgovarjajo v sindikatu. Ukrepi vlade in ministra za zdravje kot najbolj odgovornih nikakor ne zadoščajo. Dopustili so vstop virusa v domove za starejše, zato je smrtnost med starejšimi v teh domovih dosegla nepredstavljivo število. »Sprijaznjenje s povečanjem okužb v domovih kot »logično posledico« tega, “da premeščanje starejših v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno”, kaže na starizem ali staromrzništvo odgovornih. To kažejo tudi podatki NIJZ, saj je bilo od začetka epidemije do 15. novembra v bolnišnice sprejetih le 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše, skupaj pa jih je umrlo že 365.«

Nujni ustrezni ukrepi

Pri sprejemanju ukrepov za zaščito starejših bi se odgovorni pri nas morali zgledovati po drugih državah, kjer redno testirajo osebje in starejše v domovih za starejše, kjer je osebje v domovih za starejše zaščiteno enako kot v bolnišnicah, kjer je v domovih za starejše zadostno število izvajalcev in kjer je dobra organizacija dela. Predvsem pa bi morali odgovorni poskrbeti za dobro plačilo zdravstvenega in negovalnega osebja tako v domovih za starejše kot v bolnišnicah, so boleče jasni v sindikatu upokojencev.

»Solidarnost, enotnost in empatija oziroma vživljanje v položaj drugih, v tem primeru starejših, so veziva, ki različne posameznike in skupine povezujejo v družbo. Z ravnanjem dokažimo, da nam je mar za starejše in da smo vsi skupaj sočutna in zdrava družba,« zaključujejo v sindikatu svoj poziv, dostopen tukaj.