Na naslednjih 30 let!
»Zame gre, za moje delo, znanje in pravičnost!« je bilo geslo 1. kongresa Zveze svobodnih sindikatov, rojene iz ugasle predhodnice, Zveze sindikatov Slovenije. Geslo, ki vsebuje vse tisto, za kar si v ZSSS prizadevamo od samega začetka. Prizadevanje za solidarno in pravično družbo, za upoštevanje enakosti v različnosti, za delavske pravice ter napredek v družbi, za delež posameznika v družbi, ki mu omogoča svobodo, izbiro, zdravo okolje, ustrezno izobrazbo, zdravje in varno starost. Vse to so vrednote, visoko na seznamu naših ciljev zadnjih 30 let.
Delavkam in delavcem v tem obdobju nikoli ni bilo lahko. Začetno evforijo ob osamosvojitvi in ustanovitvi lastne države je kaj hitro zamenjalo razočaranje zaradi divjanja krize zaradi izgube trgov, zapiranja tovarn, neizplačanih plač in socialnih stisk. Gospodarstvo je bilo na kolenih in nikoli se ni zares pobralo. Divje lastninjenje, ki nikoli ni dočakalo pravega epiloga, razen dodatnega siromašenja podjetij, je skoraj dokončalo delo prvega obdobja krize. Sindikati smo protestirali, stavkali, organizirali javne proteste in preprečevali najhujše. Čeprav nam je uspelo doseči delno delavsko privatizacijo podjetij, se je lastniška struktura s prodajo deležev hitro spreminjala. Uspelo nam je zavarovati plačila delavcev pred stečajem z jamstvenim skladom, takoj po osamosvojitvi smo vzpostavili na novo in od začetka sistem kolektivnih pogodb in v njih dogovorili veliko več, kot je določala zakonodaja.
Očitajo nam, da smo vkopani na pravicah iz preteklega obdobja. A na to moramo biti ponosni. Je res narobe, da imamo plačano stavko, plačan odmor za malico, nadomestilo za prevoz na delo, eno daljših plačanih nadomestil za čas porodniške odsotnosti, solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade, 2. maj kot dela prost dan …? Za razliko od drugih delavcev v Evropi in širše. To so naše prednosti in ne slabosti. Ves čas smo si prizadevali za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev naših članov ter pri tem pomagali še nečlanom. Delo in vse povezano z njim, zdravje, sociala, upokojevanje, varnost, pa tudi širše, tja do pitne vode. Vse to so področja, kjer smo neprestano na preži in aktivni. Nismo vedno uspešni. Pogosto smo tudi neslišani ali povsem nemočni. A z gotovostjo smo najmočnejša organizirana sila civilne družbe, ki se jo sliši, upošteva in spoštuje.
Na naslednjih trideset let trdega dela
Nikoli nismo bili vpleteni v afere, financiramo se s članarino naših članov, ki se zavedajo pomena organiziranega združevanja v sindikate. Že zdavnaj je jasno, da je in bo kapital še dolgo močnejši, da je politika tista, ki posamezniku v celoti preprečuje kakršen koli vpliv in da samo združeni lahko mukoma premikamo stvari v nasprotno smer. Naši člani in članice so naša največja moč. Brez članstva je naša moč šibka, hkrati pa je šibek tudi vsak posameznik. To zavedanje je treba krepiti.
V tridesetih letih se je v domovini spremenilo marsikaj. A marsikaj se še mora. In tu bomo sodelovali zraven, pa če nas na drugi strani hočejo ali ne. Nismo vedno v dobri koži, tudi mi imamo težave, a vedno smo jih zmogli in jih bomo tudi v naprej.
Komu izreči zahvalo ob takšni obletnici? Najprej in v prvi vrsti članom ter članicam. Niso vsi člani iz enakega razloga, a vendarle je skupno zavedanje, da smo skupaj močnejši. Zahvala tudi vsem, ki jim je organizacijo ob prehodu v samostojno državo uspelo ponovno vzpostaviti in okrepiti. Ponovno včlanjevanje in vzpostavljanje struktur v obdobju, ko je postal moderen sindikalni pluralizem, ni bila lahka naloga. Ne le, da jim je uspelo ohraniti ZSSS, ohranili so tudi njeno nedvoumno vodilno vlogo v vsem obdobju sindikalnega organiziranja. In zahvala vsem tistim, ki so bili ali so še aktivni sindikalisti. Ki se vsak dan izpostavljajo za druge v podjetjih in zavodih, ki vodijo vsakdanje na videz drobne, a pomembne bitke za članstvo. In za to delo pogosto nosijo posledice. Pa vsem, ki se poklicno in s srcem ukvarjajo s sindikalnim delom.
Seštevek našega dela, na vseh ravneh naše organiziranosti, je neizmerljiv. Vsak dan se trudimo za boljše pogoje v podjetjih, zavodih, državi. Od urejanja malice do pogojev za upokojitev in vse vmes. Vse je pomembno, tudi zgolj občutek, da se posameznik lahko v stiski obrne na enega od sindikalistov. Zato vsem skupaj čestitam ob tej pomembni obletnici z zavedanjem, da nam naše poslanstvo nalaga veliko odgovornost. Zavedajmo se, kako pomemben branik pravic šibkejših v tej družbi, smo in poslanstvo bomo lažje opravljali. Na naslednjih 30 let trdega dela torej!
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
Ta zapis je bil skupaj s čestitko bivšega predsednika ZSSS Dušana Semoliča objavljen v tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, ki je, namenjena tridesetletnici ZSSS, izšla oktobra 2020.
