Tjaša Vaupotič

… je predsednica Sindikata delavcev gostinstva in turizma Union Hoteli, ki pravi, da si želi sklenitve nove podjetniške kolektivne pogodbe. V preteklosti so jo že imeli in bila je dobra, zdaj so njihove pravice bolj skope, pravi, in usklajene s kolektivno pogodbo dejavnosti. Podpora članstva je ključna.

Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:

Sindikatu sem se pridružila septembra 1990 pred natanko tridesetimi leti, takoj s pričetkom dela, ko je bilo to še samoumevno in je bila veljava in moč sindikata izjemna. Naš takratni Grand Hotel Union je imel eno izmed najboljših kolektivnih pogodb, po kateri so se zgledovala marsikatera podjetja. S privatizacijo in čez leta smo pravice izgubljali, manjša sta postala tako moč kot članstvo, ljudje so se bali za svoja delovna mesta in tudi vpis novih članov je precej stagniral. Aktivno sem v sindikatu začela delati nekje leta 2008, od leta 2010 sem bila članica izvršnega odbora in hkrati tudi zapisnikarica. Leta 2016 sem postala podpredsednica sindikata, januarja letos tik pred izbruhom novega koronavirusa pa njegova predsednica.

Dolga leta se nisem hotela posebej izpostavljati, sem pa doživljali tudi mobing zaradi tega, ker sem bila v sindikatu. Bilo je obdobje, ko je bil sindikat v očeh delodajalske strani »kriv za vse«, kar se je slabega dogajalo, tudi za to, da ni bilo božičnice, da delodajalec ni želel valorizirati plač, in direktor nas ni želel niti več poslušati. 

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

Ponosni smo bili na svojo staro kolektivno pogodbo, v kateri je bilo za delavce res dobro poskrbljeno. Želimo si, da bi s sedanjim delodajalcem vzpostavili še boljši odnos in morda nekoč dosegli tak uspeh ter bili ponos tudi za druge.

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Ljudje bi se morali najprej zbuditi, pa se udejstvovati, da bomo s skupnimi močmi dosegli boljšo prihodnost za vse. V slogi je moč! Če bomo složni in združeni, bomo močni in bomo imeli moč pogajanja in moč vpliva. Če bomo stopili skupaj, bomo lahko izborili več pravic, tudi višje plače.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Pomembno je, da se ljudje zavejo, da je delo sindikata prostovoljno, in če bomo vsi pripomogli svoj del, bo aktivnost zopet večja, s tem tudi veljava sindikata ter pravice. Če se bomo združili in skupaj potrudili, lahko dosežemo marsikaj. Treba je aktivno sodelovati in komunicirati z delodajalcem ter mu predstaviti vse vidike perečih zadev.

Kako (so)delavce spodbuditi, da poskrbijo zase in se sindikalno organizirajo in delujejo?

Kot sem že omenila, je treba ljudem pojasniti pomen članstva, prostovoljnega dela in aktivnega sodelovanja. Treba je imeti upanje in vero, da bomo združeni lahko uspešno sodelovali z delodajalci in ustvarili boljše, ustreznejše pogoje. Množično članstvo je zelo pomembno. Naš problem je, da je članstvo padlo, saj ima veliko ljudi individualne pogodbe ali pogodbe za določen čas. Ti se bojijo vpisati v sindikat, celo spraševati. Zdaj, ob teh razmerah, še posebej. V delo sindikata bi moralo biti vpletenih več generacij. Sama sebe vidim že kot hotelski inventar in težko privabim mlade (smeh). Tudi sicer vidim problem, da mladi danes težko razumejo pomen solidarnosti in medsebojne pomoči, kar je bistvo sindikalnega dela.

Obraz sindikata je:

Pozitiven, da mu je mar za stvari, za ljudi, za prihodnost. Vsega tega ne delamo samo zase, ampak tudi za naše prihodnje rodove. To ni boj od danes na jutri, ampak je gradnja, tlakovanje neke poti. Kakršno si bomo zgradili, takšno bomo imeli mi in naši zanamci.