Kakšne so obveznosti manjšega delodajalca?

17. 8. 2020

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Vprašanje: »Ali velikost delodajalca vpliva na njegove delodajalske obveznosti?«

Odgovor

Zakon o delovnih razmerjih na določenih mestih posebej obravnava obveznosti manjšega delodajalca, običajno v smeri omilitve postopkov in obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevaje dejstvo, da gre za majhno, največkrat družinsko ali kako drugače tesneje povezano podjetje. V skladu z ZDR-1 se za manjšega delodajalca šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

Manjši delodajalec tako ni dolžan s splošnim aktom določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, kar mora načeloma storiti vsak delodajalec. Ker pa gre pri manjšem delodajalcu navadno za razmere, da se dela in naloge na posameznih delovnih mestih prekrivajo in se delavci bolj pogosto nadomeščajo, je zakonodajalec za te delodajalce svojo zahtevo omilil, saj bi lahko bila prevelika ovira za manjšega delodajalca.

Manjšemu delodajalcu je ravno zato, ker ima na voljo manjše število delavcev, omogočena večja fleksibilnost pri odrejanju opravljanja drugega dela. Medtem ko načeloma delodajalec, ob izpolnjenosti drugih zakonskih pogojev, delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega dela, mu lahko manjši delodajalec pod istimi pogoji odredi opravljanje drugega primernega dela. Ustrezno delo je delo, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Primerno delo pa je delo, za katero se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja stopnja izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Ena izmed pomembnih ugodnosti, ki jih ZDR-1 določa za manjše delodajalce, je ta, da se v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določi, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi izven razlogov, ki jih ZDR-1 navaja kot podlago za sklepanje takšnih pogodb.

Za manjšega delodajalca tudi ne velja omejitev t. i. agencijskega dela. Medtem ko za druge delodajalce zakon določa, da ne smejo angažirati več kot 25 odstotkov agencijskega dela, manjši delodajalci pri tem niso omejeni.

Zadnja izjema, ki jo ZDR-1 določa za manjšega delodajalca, pa je v kazenskih določbah, kjer so določene manjše kazni za prekrške obveznosti iz delovnega razmerja. Namen določbe gre verjetno iskati v tem, da manjši delodajalec razpolaga tudi z manjšimi sredstvi in ima zato zanj določen znesek globe večji učinek kot za večja podjetja. Po drugi strani pa zakon določa razpon, v katerem se ta globa lahko izreče, tako da je v tem primeru mogoča določena mera dvoma o zakonodajni rešitvi.

Matija Drmota, služba pravne pomoči ZSSS

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!