Neplačano uvajanje in vsiljeni odpovedni roki prepovedani! – Na kratko o študentskem delu

1. 7. 2024

Poletje pogosto velja za čas počitniškega, v prvi vrsti študentskega dela. Tudi letos ne bo nič drugače, saj marsikatera panoga vsem znano pomanjkanje kadra poskuša krpati s študentsko delovno silo. Ker tudi pri občasnem in začasnem delu dijakov in študentov pogosto prihaja do različnih kršitev, objavljamo nekaj pomembnih nasvetov, ki pridejo prav pri delu prek študentske napotnice.

Gre za eno od fleksibilnih, prekarnih oblik dela in je namenjena mladim, ki se šolajo in se želijo zaradi finančnih razlogov ter pridobivanja izkušenj vključiti v svet dela. Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov – kljub temu, da zakonodaja nedvoumno ne določa, kaj začasno in občasno delo pomeni, pa naj bi šlo za dela, ki jih lahko opravljamo le za določen krajši čas ali občasno oziroma priložnostno. Prav začasnost in občasnost študentskega dela sta značilnosti, ki to delo ločita od rednega delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi. Mladi sicer lahko začnejo s študentskim delom, ko dopolnijo 15 let in končajo osnovno šolo.

Kaj je pri vsem tem treba vedeti?

• Na osem ur dela pripada vsakemu, ki dela prek študentske napotnice, pol ure odmora za malico – pol ure, ki je del njegovega delavnika in s tem plačanega delovnega časa! Če delaš krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, imaš pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnega časa. Seveda pa delodajalec časa za odmor ne sme izvzeti iz seštevka ur, za katere kot (študentski) delavec oziroma delavka dobiš plačilo!
• Delodajalec je dolžan zagotavljati varno in zdravju neškodljivo delovno okolje! To pomeni, da je v primeru poškodbe na delovnem mestu tudi odškodninsko odgovoren.
• Pri študentskem delu se v določenih primerih lahko zgodi, da nimaš fiksnega plačila, ampak je to odvisno od na primer količine prodanih izdelkov. Če se človek znajde na takem delovnem mestu, ne sme pozabiti, da v Sloveniji od februarja 2024 za študentsko delo velja minimalna urna postavka 7,21 evra bruto (oziroma 6,20 evra neto (gre za nakazilo, ki ga prejmeš na svoj bančni račun)), ki predstavlja najnižje osnovno plačilo. Delodajalec plačilo sicer lahko spreminja, a le nad omenjeno vrednostjo – minimalno urno postavko ti mora namreč vedno zagotoviti!
• Študentsko delo poteka na podlagi napotnice – to pomeni, da z njo in z izplačili prek nje dokazuješ, da si opravljal, opravljala delo pri določenem delodajalcu, zato velja shraniti svoj izvod napotnice. Ker je študentsko delo torej v celoti urejeno na podlagi napotnice, ne potrebuješ nobene dodatne pogodbe z delodajalcem, zato nikakor ne gre podpisovati dodatnih papirjev ali drugih dokumentov, s katerimi želi delodajalec določiti denimo trajanje dela, odpovedne roke in podobno.
• V okviru študentskega dela je nezakonito in problematično neplačano uvajanje. Če opravljaš delo brez podlage (v tem primeru brez študentske napotnice), gre preprosto za delo na črno. Ko pa je napotnica enkrat izdana, mora biti vsako opravljeno delo plačano.
• Študentsko delo je, kot rečeno, začasno in občasno delo ter kot tako ne vsebuje nikakršnih varovalk, povezanih s trajanjem opravljanja dela – niti za delodajalce niti za študente oziroma dijake. To po eni strani pomeni, da lahko delodajalec delavcu oziroma delavki kadarkoli reče, da ga ne potrebuje več, a istočasno lahko tudi ti brez posledic kadarkoli prekineš sodelovanje z delodajalcem. Ne gre nasedati izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno – tega pri študentskem delu ni! Delodajalec mora tudi plačati vse opravljene ure dela do prenehanja sodelovanja.
• Opozoriti velja tudi na problematično in nedovoljeno plačilo mimo študentske napotnice. Ko je študentska napotnica za delo izdana, mora biti vsaka ura dela plačana prek nje. Včasih delodajalci z izgovorom, da bodo študentje tako dobili več, denarja ne nakazujejo prek študentskega servisa, ampak ga denimo izplačujejo na roko. Tako početje pa na koncu velikokrat pripelje do tega, da ti delodajalec za opravljeno delo enostavno ne plača, zato lahko v omenjenem primeru ostaneš popolnoma brez plačila, saj ima tudi študentski servis zvezane roke in denarja ne more izterjati.

Povzeto po Sindikatu Mladi plus,
Foto Caroline Attwood/Unsplash

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!