Novi koronavirus in ZSSS: Tedni, v katerih se je spremenil svet, kot ga poznamo

24. 4. 2020

Potem ko je bila v Sloveniji 12. marca razglašena epidemija novega koronavirusa in so se zaprle izobraževalne ustanove, ustavil javni potniški promet ter na sploh prekinilo javno življenje, je tudi ZSSS začela delovati v okrnjeni obliki. Kar pa seveda ne pomeni, da smo, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, v teh napetih časih sedeli križem rok ali počivali. Prav nasprotno.

Najprej smo zaprli svoje pisarne v Ljubljani in drugod ter ljudi preusmerili na naše elektronske in telefonske kontakte. Kmalu zatem smo na naši spletni strani zsss.si v obliki podstrani vzpostavili posebno informacijsko točko, v okviru katere še vedno neprestano spremljamo vse informacije in aktualno dogajanje v povezavi z epidemijo novega koronavirusa oziroma predvsem s tem, kako omenjeni virus vpliva na delavke in delavce. Tako poskušamo zbrati vse relevantne informacije, ki so delovnim ljudem lahko v pomoč, delimo (pravne) nasvete ter obveščamo članstvo in širšo javnost o vseh naših aktivnostih.

Lakota

Že takoj v prvih dneh razglašene epidemije je postala očitna velika lakota delavk in delavcev po informacijah in podatkih vseh vrst v zvezi z virusom, kar seveda ni čudno, saj so se razmere spreminjale izjemno hitro. Tako so sodelavkam in sodelavcem pravne pomoči ZSSS zvonili telefoni, deževala so elektronska sporočila, veliko vprašanj pa še vedno prihaja tudi prek družbenih omrežij. Vse to smo si na ZSSS prizadevali »obvladati«, redno smo osveževali relevantne vsebine, iskali odgovore na različne stiske ter poskušali vsakemu zagotoviti pomoč. Da je bil naval na naše kanale res velik, dokazuje tudi podatek, da je spletno stran ZSSS od 16. marca, prvega dne, ko so bile zaprte naše pisarne, do konca meseca obiskalo več kot 120 tisoč ljudi.

Začetek življenja med epidemijo bolezni covid-19 in ostra omejitev javnega življenja v skoraj vseh njegovih oblikah sta v Sloveniji sovpadla tudi z zaprisego nove vlade premierja Janeza Janše. Ta se je že na svoji prvi seji odločila za prozoren piarovski foto manever, ko so si prisotni, domnevno zato, da bi sodržavljane opozorili na resnost razmer, nadeli zaščitne maske (in si jih nato seveda sneli, saj z njimi niso mogli delati). Obenem pa je nova vlada svoja prizadevanja za omejitev širjenja virusa z agresivno retoriko in pogosto neposrečeno komunikacijo zamaskirala v nekakšno vojno stanje. Med drugim je ustanovila Krizni štab Republike Slovenije (ki ga je sicer vmes že ukinila), za njegovega govorca je imenovala robatega in neredko arogantnega Jelka Kacina (zdaj uradnega govorca vlade RS za covid-19), obenem pa večkrat odkrito podvomila o delovanju stroke, v prvi vrsti Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Informacijsko točko ZSSS o novem koronavirusu je mogoče najti tukaj.

Svet se je ustavil

V nekaj tednih se je naše življenje popolnoma spremenilo: ustavljen je bil javni potniški promet, gibanje na javnih površinah omejeno, večina trgovin zaprtih, odpovedani so bili vsi dogodki, tudi kulturne institucije so zaprle svoja vrata, množično smo – tisti, pri katerih je bilo to mogoče – začeli delati od doma, nemalo ljudi pa je izgubilo zaposlitev ali pa so se soočili z nižjo plačo, zaprle so se šole, omejeno je postalo bolnišnično in specialistično zdravljenje, prepovedano gibanje izven občin, v katerih bivamo (kar velja za eno bolj kontroverznih vladnih odločitev), in podobno. Obenem se je na obzorju neusmiljeno zarisal obet zaostrenih gospodarskih, socialnih, družbenih ipd. razmer, ki nas čakajo v (bližnji) prihodnosti.

Sindikalne aktivnosti

ZSSS je že v ponedeljek, 16. marca, pozvala vlado, naj omeji delovanje podjetij, saj v mnogih okoljih ni bilo poskrbljeno za varnost ter zdravje delavk in delavcev, obenem pa smo vsi ves čas poslušali, kako moramo nujno ostati doma. »Delavci, zlasti tisti, ki ne vidijo racionalnih razlogov, da še hodijo na delo, so prestrašeni, razdvojeni, počutijo se manjvredne in drugorazredne. Počutijo se, kot da jih država in delodajalci izpostavljajo nevarnosti in da za njih ne velja vse tisto, o čemer vsak trenutek poslušajo v medijih. Sporočilo, ki ga razumejo, je, da je kljub vsem besedam kapital pred človekom. Kot vedno,« je zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Delodajalce pa je ZSSS pozvala, naj v skladu z navodili vseh pristojnih institucij delo v največji meri omejijo tako, da zaposlenim ne bo treba prihajati na delovno mesto. Obrnili smo se tudi na inšpektorat za delo ter ga pozvali, naj na svoji spletni strani in prek medijev delodajalcem jasno sporoči, kakšna začasna pravila glede odrejanja dela na domu veljajo v času epidemije. Na našo pobudo – inšpekciji smo poslali seznam podjetij, od koder so se javili zaposleni s poročili o kršitvah v zvezi z varovalno opremo – so potem na inšpektoratu začeli tudi poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanje zdravja delavcev ter glede zagotavljanja njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah.

Virus kot delavski in družbeni problem

Izbruh nalezljivega virusa je življenja delavk in delavcev po vsem svetu obrnil na glavo ter še enkrat več razkril obstoječo družbeno neenakost ter delavstvo razdelil na dva dela – na tiste, ki lahko delajo od doma, in na one, ki si tega ne morejo privoščiti ter zato z delom ogrožajo svoje zdravje in zdravje drugih. Ko je svet »ostal doma«, so ga namreč pri življenju obdržali pogosto premalo plačani zdravstveni delavci in delavke, pa zaposleni v socialnem varstvu in skrbstvu, v trgovinah, v živilski dejavnosti, čistilke, komunalni in poštni delavci, vozniki, raznašalci hrane, učitelji, policisti ter drugi. Epidemija bolezni covid-19 je obenem razkrila že na sploh izjemno negotov in nestabilen položaj številnih delavk in delavcev, ki so aktivni znotraj različnih prekarnih oblik dela, obenem pa gre za skupine delavstva, ki pri snovanju interventnih ukrepov marsikje ostajajo spregledane.

Ob izbruhu novega koronavirusa se mediji sicer pogosto osredotočajo na njegove posledice za denimo Evropo in Združene države Amerike, v resnici pa gre za svetovno pandemijo, pri kateri jo bodo najslabše odnesle revnejše, gospodarsko, socialno in zdravstveno ranljivejše države t. i. globalnega juga.

Zato je treba jasno reči: novi koronavirus morda res ne izbira, koga bo okužil, vendar za različne družbene skupine prinaša tudi različne posledice. Obenem je težko govoriti o nujnosti fizične distance (ali o pomembnosti umivanja rok) za omejevanje virusa v na primer prenatrpanih begunskih taboriščih na grških otokih, v brazilskih favelah ali indijskih slumih, kjer lahko že ena sama okužba pomeni katastrofo.

Skupaj bomo to krizo prebrodili!

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič se je s posebnim pismom v drugi polovici marca oglasila članom in članicam ter med drugim zapisala: »Na tem mestu se v imenu ZSSS zahvaljujem vsem tistim, ki nimajo izbire in ne morejo delati od doma ali ostati na čakanju na delo, ker jih vsi potrebujemo. Hvala vsem delavkam in delavcem v zdravstvu, trgovinah, lekarnah, vsem voznikom, ki še delajo, taksistom, komunalnim službam, delavkam in delavcem na bencinskih servisih, delavcem v obratih za pridelavo in predelavo hrane ter za izdelavo potrebnih medicinskih in podobnih izdelkov. Hvala vsem tistim, ki nam zagotavljajo elektriko, pa novinarkam in novinarjem, ki nas seznanjajo z vsemi informacijami, snažilkam in pericam, policiji in vojski ter še mnogim drugim. Poskrbeli bomo, da bodo vaši napori dodatno nagrajeni! In da si boste lahko odpočili takoj, ko bo to mogoče.«

Nujna aktivnejša vloga izvajalcev medicine dela

ZSSS je ob razglašeni epidemiji bolezni covid-19 poslala javni poziv izvajalcem medicine dela ter izpostavila, da pri »delodajalcih pogreša aktivno vlogo izvajalcev medicine dela in jih zato poziva, da nemudoma na samem mestu v podjetjih in zavodih ocenijo tveganje za širitev novega koronavirusa v obstoječi organizaciji dela ter se o opozorilih samim delavcem posvetujejo s sindikalnimi in delavskimi zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Na tej podlagi naj izvajalci medicine dela delodajalcem konkretno svetujejo učinkovite preprečevalne ukrepe za širjenje virusa med zaposlenimi oziroma za pravilno ukrepanje v primeru okužb.«

ZSSS je pozvala tudi ministra za zdravje, naj v skladu s svojimi pooblastili določi kriterije, postopek ter izvedenski organ za priznavanje bolezni covid-19 za poklicno bolezen, če se je delavec s koronavirusom SARS-CoV-2 okužil na svojem delovnem mestu. Tako jim bo priznana odmera nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela v višini 100 odstotkov osnove, smo poudarili.

Sporne prakse

Delavke in delavce smo na ZSSS med drugim opozorili, naj tudi v času epidemije novega koronavirusa ne podpisujejo nobenih praznih papirjev ali sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru jim namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve). Obenem smo se seznanili s spornimi praksami podjetja Sava Turizem, d. o. o, ki je (žal ne edino) zaposlenim ponujalo v podpis sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter sporazum o odsotnosti z dela brez nadomestila plače. V reševanje problematike se je aktivno vključil tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (GiT) in poskrbel, da so delavci, ki so v omenjenem podjetju podpisali škodljive sporazume brez nadomestila plače, prejeli sklepe o čakanju na delo doma.

Od številnih zakonodajnih sprememb, aktualnih v zadnjih tednih, je treba omeniti konec marca sprejeti Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPP). Z njim želi država omogočiti naslednje: ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije covid-19; delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije; povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije ne morejo opravljati dela; in odlog plačila prispevkov za socialno varnost.

Prvi »protikoronski« sveženj

Na nastale okoliščine se je z interventnimi ukrepi odzvala država, s svojimi predlogi ukrepov in rešitev je nastopila tudi ZSSS. Večkrat smo tudi jasno opozorili, da morajo interventni ukrepi doseči prav vse ranljive skupine prebivalstva, denimo prekarne delavke ter delavce, mlade, študente, brezposelne …

Prvi večji »protikoronski« zakonski paket je nastal pod taktirko posebne krovne vladne svetovalne skupine, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Gre za Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je začel veljati 10. aprila. Z njim je želela država omiliti posledice epidemije novega koronavirusa, in sicer tako za državljane kot tudi za gospodarstvo, obenem pa ohraniti tudi delovna mesta ter delovanje podjetij, izboljšati njihovo likvidnost, izboljšati socialni položaj ljudi, pomagati določenim ranljivim skupinam prebivalstva in podobno …

Ko pa je bil zakon sprejet, smo bili v ZSSS nad njegovo vsebino razočarani. Ugotovili smo, da so bile nekatere pripombe sicer upoštevane, na primer uveljavitev zakona za nazaj, s katero bo mogoče rešiti vprašanja tistih, ki so utrpeli posledice že od dneva razglasitve epidemije. Pozdravili smo tudi rešitev glede državnega subvencioniranja delovnega časa in prevzema plačila nekaterih prispevkov. Dosegli smo tudi, da delodajalec ne more odrejati nadurnega dela, ko ima čakajoče na delu, in da velja omejitev sedmih dni, ko je delavec lahko pozvan nazaj na delo, ni pa treba, da so dnevi zaporedni. Zakon vsebuje tudi predlagane rešitve glede znižanja cene električne energije, neplačila javnih storitev, ki se ne izvajajo (npr. vrtci), univerzalnega dohodka za ranljive skupine (upokojenci, socialni transferji, študenti), odlogov in reprogramov ter lažjega dostopa do kredita, pa odlog plačila dohodnine in možnost obročnega odplačila …

Novi koronavirus SARS-CoV-2 (bolezen, ki jo povzroča, se imenuje covid-19) so prvič zaznali na eni od tržnic v zdaj že dobro znanem mestu Vuhan na vzhodu Kitajske, vendar si znanstveniki še niso čisto na jasnem, če virus od tam tudi zares izvira. O njegovem izvoru in o bolezni, ki jo povzroča, je še vedno več vprašanj kot uradno potrjenih odgovorov. Eno od bolj pronicljivih razlag o tem, od kod se je vzel novi koronavirus oziroma posledica česa je, pa so ponudili pri iniciativi Mladi za podnebno pravičnost:

»Raziskave kažejo, da so izbruhi novih zoonoz (bolezni, ki se z živali prenašajo na ljudi) v porastu. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni ocenjuje, da ima kar 75 odstotkov novih in porajajočih se bolezni, ki okužijo ljudi, svoj izvor v živalih, predvsem pri vretenčarjih, kot so ptice in sesalci. Znanstveniki prav tako opažajo, da je danes takšnih prenosov od dvakrat do trikrat več kot pred štiridesetimi leti. Nove zoonoze (npr. covid-19, Sars, Mers, Ebola, Zika, virus Zahodnega Nila, virus Nipah) tako postajajo resna grožnja zdravju in varnosti ljudi na svetovni ravni,« so zapisali.

Glavni razlog za prenos patogenih organizmov (predvsem virusov) na človeka je vse pogostejši stik med človekom in divjimi živalmi, kar omogoča medvrstni prenos patogenov, pravijo pri omenjeni skupini. Vzroki za to so trgovanje z divjimi živalmi, pa uničevanje njihovega naravnega okolja, zaradi česar divje živali vse pogosteje zahajajo v bližino človeških bivališč. Poleg tega so populacije divjih živali, ker morajo živeti v ostankih naravnih ekosistemov, podvržene stresu, kar ugodno vpliva na pojav virusov pri teh vrstah. Treba je omeniti tudi zmanjševanje populacij divjih živali, ki so naravni gostitelji virusov, zaradi česar so ti »prisiljeni« iskati nove gostitelje – pogosto je to prav človek –, ter povečano produkcijo domačih živali, s katero se poveča verjetnost za prenos patogenih organizmov z divjih na domače živali ter nato tudi na človeka.

Kaj pomeni vse skupaj? »Vsi omenjeni razlogi so posledica degradacije okolja zaradi človeškega vpliva. Pri tem ključno vlogo igrajo spremembe v biodiverziteti in njen upad, kar je neločljivo povezano s podnebnimi spremembami, spremembo rabe tal, kemičnim onesnaževanjem in preseganjem drugih planetarnih meja,« so neposredni v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. »Nove bolezni so skrita cena, ki jo plačujemo za zasledovanje ideje o neskončni gospodarski rasti, ki zahteva uničujoče posege v naravo in v njene ekosisteme. S svojim delovanjem odstranjujemo prepreke, ki otežujejo prenos patogenih organizmov z živali na ljudi in obratno, ter na tak način ustvarjamo primerne pogoje za pojav novih bolezni in njihovih epidemij,« zaključujejo.

Kljub pozivom različnih strani pa so brez ustreznih rešitev znova ostale številne ranljive skupine, vrsta institutov je v zakonu nedodelanih, marsikatere določbe nejasne, kriteriji za pomoč pa marsikje preveč neživljenjski. Še vedno je nujna takojšnja pomoč vsem, ki so v teh razmerah že (ali pa še bodo) izgubili svojo zaposlitev, prav tako pa je treba opredeliti rešitve za zaenkrat spregledane skupine.

ZSSS je opozorila tudi na informacijo, da je v okviru drugega »protikoronskega« zakonskega paketa oblikovana delovna skupina, ki pripravlja predloge na področju trga dela in varne prožnosti, ter poudarila, da nikakor ne pristajamo na to, da bi trenutne razmere bile izgovor za kakršenkoli enostranski poseg – ustaljen socialni dialog v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) kljub sindikalnim pozivom po vzpostavitvi trenutno namreč ne poteka – v delovno zakonodajo ter s tem v pravice delavk in delavcev.

Predstavniki sindikalnih central so se nato tudi srečali s predsednikom vlade Janezom Janšo ter mu med drugim dali vedeti, da pričakujejo vključitev v pripravo ukrepov za drugi »protikoronski« sveženj. Tako so postali del vladne skupine za pripravo ukrepov s področij trga dela, sociale in šolstva, ki jo vodi minister za delo Janez Cigler Kralj, pri kateri pa stvari niso potekale brez zapletov, saj so reprezentativne sindikalne zveze in konfederacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), torej tudi ZSSS, opozorile, da v pripravo interventnih ukrepov kljub vsemu niso bile aktivno vključene.

Zaenkrat velja, da naj bi odgovorni odprta vprašanja in področja, ki so ostala nerešena, uredili z drugim »protikoronskim« zakonskim paketom. Ta naj bi bil nared do konca aprila, sindikalno načelo pa je: Nič o delavskih pravicah brez delavk in delavcev. Boj se torej nadaljuje.

Gregor Inkret

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!