Ob koncu petletnega mandatnega obdobja smo sindikate dejavnosti ZSSS prosili za kratek komentar o tem, kako gledajo na preteklo delo naše organizacije, česa si želijo za bližnjo prihodnost, in jih nasploh prosili za sindikalni razmislek o aktualnem stanju stvari. V ZSSS in v svetu okoli nas. Dobili smo naslednje odgovore.
Zakaj sindikate potrebujemo bolj kot kadarkoli?
Vsi, ki to berete, ste (upam da) ponosni člani oziroma članice enega od sindikatov v naši družini ZSSS. Vendar ste, ko sedite v družbi prijateljev, tudi sodelavcev, kot član sindikata najverjetneje v manjšini.
Prav vsi, ki sedite za skupno mizo, pa uživate prednosti sindikalnega organiziranja v preteklosti.
Kaj pa lahko delavstvo, povezano v sindikate, doseže v prihodnosti? Moč multinacionalk je ponekod večja kot moč nacionalnih držav, kapital odreja prioritete politiki in državljanom, ne pa obratno. Če bi upoštevali glas ljudi, glas razuma, bi na prvo mesto postavili rešitev našega planeta, vlaganje v zelene tehnologije, sodelovalno gospodarstvo, od katerega bi nekaj imeli vsi, ne samo lastniki kapitala. Treba je zagotoviti pravični prehod, pri katerem cene opustitve določenih tehnologij ne bodo plačali zaposleni. Toda ali gremo v to smer? Elita nam še vedno diktira, s kom smo v tem trenutku v vojni, katere energente in po kateri ceni moramo kupiti, kdo bo plačeval davke in kdo se bo temu izognil ter raje z raketo poletel v vesolje …
Skozi politiko, skozi družbeno zavest, skozi sindikalno združevanje vseh nas zaposlenih smemo in moramo vztrajati, da želimo živeti v pravični družbi. V družbi, ki bo ostala povezana in močna, ko se bodo okoli nas dogajale spremembe, ki lahko pomenijo konec civilizacije. Smo pripravljeni na nove izzive?
Sindikati smo ključni element pri vzpostavljanju pravične družbe, pri zaščiti šibkejših. Vse to so teme, ki jih tudi večina mladih doživlja kot ključne za kakovost življenja v prihodnosti. Sindikat mora biti s svojo zgodovino, strukturo in izkušnjami trdna opora novim idejam in prijemom, ki jih prinašajo nove generacije. To je ključna naloga ZSSS kot največje sindikalne povezave zaposlenih v Sloveniji. Vključiti vse plasti prebivalstva, odpreti nove teme, se lotiti tudi širših družbeno odgovornih projektov … Pa pred tem izzivom ne stoji samo novo vodstvo. Pred tem izzivom in odgovornostjo stojimo vsi, ki sestavljamo to organizacijo. Vsak od nas mora prispevati svoj delež v skupnem prizadevanju postati sveža, gibka in predvsem bistveno bolj povezana organizacija, ki jo tudi mlajše generacije (posebej najbolj ranljive, tiste, ki delajo v tveganih oblikah dela) lahko vzamejo za svojo. Zaposleni, ne glede na starost, imamo veliko skupnega, predvsem pa skupen cilj ohraniti solidarnost tudi za prihodnje rodove. Odgovornost, ki jo imamo, je velika.
Vsem želim veliko poguma, predvsem pa ponosa pri opravljanju svojega dela.
Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka,
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ)
Drug drugemu dajemo kredibilnost, reprezentativnost in moč
ZSSS je zveza, ki uspešno združuje in povezuje triindvajset sindikatov dejavnosti. Vsak sindikat zastopa svoje članstvo in deluje v delovnih organizacijah ali zavodih, ki imajo lahko popolnoma različne pogoje, različne podlage za pogajanja in pogajalske partnerje z različnimi kvalitetami. Nakazujem na dejstvo, da se sindikati dejavnosti že v osnovi precej razlikujemo, še večje pa so razlike v dejavnostih, ki jih pokrivamo. Tako heterogena združba težko postane zelo homogena, a vendar je pod okriljem ZSSS to očitno mogoče. Ne glede na dejstvo, da se mnenja včasih krešejo, Zveza ostaja enotna, celo širi se.
Skei pričakuje, da največja zveza sindikatov v Sloveniji zasleduje cilj združevanja, ne izključevanja. In sicer s kar največjim upoštevanjem razlik in iskanjem stičnih točk. Hkrati pa je treba posameznim sindikatom dejavnosti še naprej omogočiti samostojno delovanje na področjih, ki jih pokrivajo. Skupne politike naj se usklajujejo na demokratičen način, ob upoštevanju razlik. Dela je za vse dovolj, tudi naloge so jasne. Sindikati dejavnosti moramo usmeriti vse moči v sklepanje kolektivnih pogodb, pridobivanje članstva in skrb za njihove pravice, ZSSS pa ima obilo vedno znova aktualnih skupnih nalog na zakonodajnem področju, kjer so določene temeljne pravice delavk in delavcev, ki so tudi osnova za nadgradnjo v kolektivnih pogodbah.
Delovanje s strokovnimi kadri na vseh področjih, ki lahko zaposlenim, upokojencem, državljanom prinesejo višji standard, predvsem na zakonodajni ravni, kjer je ZSSS cenjen partner v pogajanjih, je ključno. Pogajalska moč naj se v prvi vrsti izkazuje z znanjem, nato šele s sindikalnimi aktivnostmi.
V turbulentnih časih, ki jim ni videti konca, moramo sindikati dejavnosti napeti vse moči, da ZSSS ohrani stabilnost in postane steber ter zgled članstvu, da le povezani lahko dosegamo rezultate. Zavedati se moramo, da drug drugemu dajemo kredibilnost, reprezentativnost in moč.
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka,
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei)
Sindikalno delovanje še zdaleč ni lahko
V vse bolj zaostrenih razmerah in hitro spreminjajočih se okoliščinah, pri katerih na skoraj vseh ravneh prevladuje sebično razmišljanje in kratkovidno ravnanje, sindikalno delovanje še zdaleč ni lahko. Poleg teh v veliki meri objektivnih okoliščinah so prelomni subjektivni pogoji – na tej točki se pokažejo vodstveni delavci kot osebe in organizacija kot bolj ali manj usklajena skupina. Lahko je reči – novo/staro vodstvo ZSSS naj še naprej izpolnjuje sindikalno poslanstvo, naša organizacija mora rasti in se prenavljati, biti mora še bolj uspešna in mora odgovarjati na izzive časa, ostati mora najpomembnejši steber sindikalizma pri nas, spremeniti mora družbeno mentaliteto itn., a tega še zdaleč ni lahko doseči. Novo/staro vodstvo ima s tem veliko izkušenj, zagotovo se zaveda tudi izzivov, še posebej pa primanjkljajev.
Vsi skupaj pa se moramo zavedati, v kolikšni meri sta prevladujoči mentaliteta in ideologija sodobnega kapitalizma vdrli tudi v naš sindikalni vsakdan, in proti njemu ukrepati, če ga imamo za nesprejemljivega – članicam in članom gre za dostojna plačila, urejen delovni čas, dostopne in kakovostne storitve, za dostojno obnašanje in povečevanje enakopravnosti. Zavedajo se, da ni pravic brez obveznosti, nenazadnje jim to dopovedujejo vsak dan. Sindikat je tu za to, da jim olajša delo, zagotovi, da je to bolj priznano, in jim poveča možnosti za uresničitev lastnih ciljev.
Prekarizacija, demokratično sodelovanje, splošna in konkretna družbena solidarnost, družbena veljava delavstva, socialna pravičnost in razvijanje družbenega ter ohranjanje naravnega okolja so teme, ki bi nas morale okupirati v naslednjih letih. ZSSS in njene vodje naj se še bolj trudijo ohranjati, poživljati in udejanjati vsa tradicionalna načela sindikalizma – solidarnost, enakopravnost, spoštljivost, demokratičnost, dostojnost, pravičnost, internacionalnost, varnost in zdravje itn., pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da nam gre samo tako dobro, kot gre slabo najšibkejšemu med nami. Pri uveljavljanju svetlih ciljev pa moramo sodelovati vsi, če želimo, da se nam bodo sindikalna obzorja zjasnila.
Mirsad Begić, predsednik,
Svobodni sindikat Slovenije
Moč, odločnost, solidarnost, prodornost
V Sindikatu upokojencev Slovenije (Sus) si želimo, da bi vodstvo in sindikati, člani ZSSS, prepoznali koristnost včlanjevanja v Sus in nam aktivno pomagali okrepiti članstvo v našem sindikatu.
Menimo tudi, da je potrebnih več skupnih aktivnosti, tudi protestov in drugih oblik sindikalnega boja za dosego ciljev, ki si jih je in si jih bo zastavila ZSSS. Za to je potrebna veliko večja solidarnost med delavkami in delavci ter njihovimi sindikati, boljše obveščanje članic in članov – pa ne samo prek družbenih omrežij –, da se bo članstvo prepoznalo v omenjenih aktivnostih in bodo postale tudi njihove. Treba bo nameniti več pozornosti tudi komuniciranju z javnostjo, javnemu opozarjanju na probleme in vztrajanju pri predlogih ZSSS in njenih sindikatov dejavnosti.
Želimo si tudi, da bi se v naslednjem mandatnem obdobju okrepil dvostranski in tristranski socialni dialog, še posebej v okviru ekonomsko-socialnega sveta, ob polnem spoštovanju sprejetih pravil, za kar morajo poskrbeti vsi partnerji, ki ga sestavljajo.
ZSSS in njeni sindikati člani naj v prihodnjem obdobju storijo vse, da bi ohranili sisteme upravljanja v skupščinah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Pričakujemo, da bodo ZSSS in njeni sindikati tudi v naslednjem mandatnem obdobju podpirali predloge Susa in si prizadevali za njihovo uresničitev, še posebej v zvezi z odpravljanjem revščine pri upokojencih. Sus pa bo še naprej sodeloval pri skupnih aktivnostih ZSSS za izboljšanje položaja tako delavk in delavcev kot tudi upokojenk in upokojencev ter s tem krepil medgeneracijsko sodelovanje.
Želimo si tudi več mednarodnega sodelovanja ZSSS in njenih članov v smislu izmenjave izkušenj ter ureditev na področju delovne in socialne zakonodaje tako s sindikati sosednjih držav kot tudi držav v regiji – denimo v okviru RSS Solidarnost in Evropske konfederacije sindikatov.
Čez pet let naj bo ZSSS močna in samozavestna sindikalna centrala in še zmeraj vodilna v slovenskem sindikalnem gibanju. Krasijo naj jo moč, odločnost, solidarnost in prodornost. Med najpomembnejšimi temami, s katerimi se bo ZSSS soočala v naslednjem mandatnem obdobju, sta zagotovo reforma zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega sistema. Želimo si, da bi ZSSS storila vse, da se ohrani in okrepi javni zdravstveni sistem ter da se bo ob morebitnih potrebnih prilagoditvah ohranil tako imenovani Bismarckov pokojninski sistem, v katerem bo glavno vlogo imel prvi steber. Želimo si tudi, da bi v naslednjih letih končno dobili model dolgotrajne oskrbe, ki bo dober za starejše in finančno izvedljiv.
Med izzivi bo tudi krepitev kolektivnih pogajanj. Urejanja plač ne smemo prepustiti le zakonu o minimalni plači. Za dosego cilja, da minimalna plača postane t. i. enka v kolektivnih pogodbah dejavnosti, bo morda treba skleniti splošno kolektivno pogodbo za zasebni sektor. Pri kolektivnih pogajanjih je treba doseči visoko stopnjo solidarnosti sindikatov – če šibek sindikat ne more doseči, da bi prisilil delodajalca v kolektivno pogajanje, je potrebna pomoč in solidarnost vseh sindikatov znotraj ZSSS. Kolektivno pogajanje pa mora postati osnovni način urejanja plač v zasebnem in javnem sektorju.
Pomembna naloga bo tudi, kako okrepiti članstvo v vseh sindikatih. Ker je med mladimi v zasebnem sektorju vse manj zanimanja za sindikalno članstvo in ker je v storitvenem sektorju vse več kočljivih oblik dela, bo v prihodnje članstvo verjetno upadalo v zasebnem in storitvenem sektorju, krepilo pa v javnem, kar bo za ZSSS, zaradi velikega števila obstoječih sindikatov v omenjenem sektorju, poseben izziv. Morda bi kazalo ponovno predlagati ministrstvu za izobraževanje, naj uvede v učne programe srednjih šol vsaj štiri ure v šolskem letu, ki bi jih imenovali »Priprava na svet dela«, v okviru katerih bi mladim posredovali vsaj osnovne informacije o sindikalnih in delodajalskih organizacijah, kolektivnih pogodbah, osnovnih pravicah iz dela in podobno, saj bi bila to dolgoročna naložba tudi za sindikate.
Sindikat upokojencev Slovenije (Sus)
Nujna močna delavska vizija
Krize vedno najbolj udarijo po najšibkejših, po delavkah in delavcih, ki prevzamejo nase večji del bremena. Posledicam koronakrize pa sta se pridružili še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Zato je toliko bolj pomembno, kako bomo sindikati ne le obvarovali in krepili delavske ter socialne standarde, temveč se širše borili za sistem, ki bo v ospredje postavil ljudi in okolje, ne pa interese kapitala, in omogočil socialno pravičnost za vse. Zato novemu vodstvu ZSSS želim predvsem sposobnost oblikovanja močne delavske vizije in pa veliko proaktivnosti in glasnosti pri zagovarjanju interesov delavk in delavcev.
Tea Jarc, predsednica,
Sindikat Mladi plus
Želimo si uspešne ZSSS …
Od aktualnega vodstva ZSSS sem pričakoval, da bo zagotavljalo ustrezno notranjo varnost in strokovnost ter zakonitost delovanja območnih organizacij ZSSS, ko bi lahko panožni sindikati delovali v zavetju drug drugega in na temeljih poštene medsebojne solidarnosti, vendar to še zdaleč ni bilo tako. Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) se je v mandatu aktualnega vodstva ZSSS spopadal s problemom skupine sindikalistov iz ene od območnih organizacij ZSSS, ki je presegala svoje pravice, vodstvo te območne organizacije pa je presegalo svoja pooblastila, ko je posegalo v razne dejavnosti sindikatov izven območja, za katero je teritorialno pristojno. Tako smo bili priče obtožbam, da smo »rumeni sindikat«, ki škodimo poštenim sindikalistom, zato smo bili priče dogodkom, ko so nas sindikalisti različnih sindikatov blatili naokoli in člane SDOS širom po Sloveniji nagovarjali proti vodstvu sindikata. Takšna sovražna ravnanja so povzročila povsem nepotrebne izstope posameznih članov, ki pa niso vplivali na število članov SDOS, saj to raste, kar pa je posledica uspešnega dela sindikata, ko gre za varovanje pravic naših članov in članic v razmerju do delodajalcev. Od novega vodstva ZSSS pričakujemo, da bo vzpostavilo pogoje, ko se bomo lahko ukvarjali predvsem z našim članstvom, brez stalne nevarnosti, da bi nas pri tem ovirali poklicni sindikalisti ZSSS, ki jih naši člani financirajo.
Prihajajoči kongres ZSSS mora pomeniti prelom z dosedanjim umevanjem ZSSS, ki se legitimira kot največja sindikalna centrala v državi; zato mora tudi navznoter prepoznati vse tiste dobre in seveda slabe komponente svojega ustroja ter vzpodbujati notranjo aktivnost in sodelovanje med posameznimi sindikati ZSSS ter vzpostaviti nadzor nad območnimi organizacijami ZSSS, ki so prav po nepotrebnem samostojne pravne osebe, zato se tudi obnašajo, kot da so nad posameznimi, povsem samostojnimi sindikati, saj se gredo neko »samostojno sindikalno vladavino«, ki jo formalno pokrivajo s sklepi konferenc območij. V SDOS ne bomo več dovolili, da bi nas ovirali glasni posamezniki, ki niso člani našega sindikata, zato od ZSSS in vodstev posameznih sindikatov pričakujemo, da bodo takšno naravnost sovražno delovanje posameznikov preprečili. V zadnjih letih smo vedno med tremi sindikati, ki največ finančno prispevamo za delovanje ZSSS, a vendar smo edini, ki nimamo nikogar v organih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v Modri zavarovalnici in tudi ne v izvršnem odboru ZSSS, zato bo treba ta nepoštena in tudi škodljiva razmerja odpraviti. SDOS ostaja le približno 20 odstotkov vse zbrane članarine, a vendar iz petine sredstev financiramo vso odvetniško pravno pomoč članom, sami vodimo pogajanja z vlado, dodeljujemo solidarnostno pomoč ogroženim članom ter delujemo na območju vse Slovenije, ko gre za posredovanje oziroma urejanje sporov naših članov in članic z delodajalci. Vsekakor smo vedno pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, nikakor pa ne bomo podpirali tistih, ki svojega dela ne opravljajo oziroma nam namerno povzročajo škodo.
Nujno bo zagotoviti transparentno finančno poslovanje in racionalno rabo materialnih sredstev vseh organizacijskih oblik ZSSS in ukiniti vse, kar že leta ne daje vsaj zadovoljivih rezultatov oziroma povzroča nepotrebne stroške. Glede na nestabilne prihodke bo treba ohraniti le tisto, kar je potrebno, sicer bomo v luči energetske krize in z njo prihajajoče recesije pristali v rdečih številkah. Če bomo nadaljevali na aktualne načine, ki so že škodljivi, uspeha ne bo. V SDOS si želimo uspešno ZSSS, v kateri želimo tvorno sodelovati, a vendar nas vsi dobri nameni in dobre želje minejo, ko vedno znova občutimo povsem neovirano škodljivo delovanje posameznikov. Kot predsednik SDOS se še kako zavedam svojih izkušenj in poguma, zato to pričakujem predvsem od poklicnih sindikalistov …
Frančišek Verk, predsednik,
Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS)
Nazaj med ljudi
Iti moramo nazaj med ljudi, okrepiti moramo zaupniško mrežo, ker ne smemo postati salonski sindikat, temveč moramo postati sindikat, ki ga ljudje potrebujejo, zato moramo biti tudi prepoznavni. To je osnova, ki jo moramo zagotoviti. Kar pa se samega dela tiče, moramo graditi stroko, saj smo zaradi nje dejansko prepoznavni, ne smemo pa graditi na individualizmu, temveč na kolektivnem sodelovanju, tako da bomo v bodoče delali kot eden, ne pa da včasih soliramo in potem ne vemo, kaj se dogaja. Treba se je zavedati tudi, da smo v novi informacijski družbi, ko se spreminja tudi sindikalno delo, zato se moramo bolj posluževati posvetov, sestankov na daljavo, na primer prek Zooma, kot to počnemo v SDTS, ko lahko hitro odreagiramo in nekomu pomagamo, kar ljudje tudi pričakujejo od nas. Še to, če kdo, ki je del ZSSS, z njo ni zadovoljen, naj gre ven – sistem naših območnih organizacij mora ostati, to je naša prednost, moramo pa jih še okrepiti. Zato jih je treba ustrezno financirati, in sicer morajo to narediti vsi sindikati dejavnosti v enakem deležu.
Ladi Rožič, generalni sekretar,
Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS)
Povezani, vztrajni in odločni
Od novega vodstva si želimo, da bi delovalo povezovalno na področjih, ki so naš skupni interes ali interes posameznega sindikata dejavnosti (pri tem mislimo na dobro sodelovanje znotraj same organizacije med sindikati dejavnosti kot tudi na vseh področjih, ki so opisana v 8. členu statuta ZSSS). Pričakujemo tako krepitev strokovnih služb, ki so neizogibne za pomoč sindikatom dejavnosti, kot tudi območnih organizacij ZSSS, in sicer s premišljeno ter učinkovito kadrovsko politiko. Čez pet let naj bo ZSSS tisto, kar mora biti: učinkovit korektiv slabim socialnim in ekonomskim politikam ter praksam, ne glede na to, iz katerega vira naj bi te prihajale.
Kot eno najpomembnejših tem vidimo dostojno plačilo, saj nobena osnovna plača ne sme več biti nižja od minimalne plače, prav tako pa moramo biti pozorni na dosledno spoštovanje delovne zakonodaje, za kar si morajo prizadevati vsi deležniki. Lotiti se jih moramo čim bolj povezani, vztrajni in odločni! Pozorni moramo biti že sedaj in enako v prihodnosti na vrednote, kot so delo, poštenje, solidarnost, humanost, enakovrednost, torej vse, kar je temelj našega obstoja in gibanja.
Breda Črnčec, generalna sekretarka,
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit)
Za več sindikalnih premikov
Želel bi si, da bi bila ZSSS dejansko najmočnejša sindikalna organizacija v tej državi, a ne samo v besedah, temveč v praksi, in da bi bila bolj sindikalna in bolj sindikalno delovala ter si prizadevala, da bi se standard delavstva v Sloveniji bistveno izboljšal, zraven pa branila tisto, kar bi bilo treba. Želel bi si, da bi bila ta Zveza veliko bolj sindikalno aktivna v okviru klasičnih sindikalnih aktivnosti, kot so protesti in stavke, pa da se ne bi naslanjali le na razne socialne dialoge in podobno, ker to je umiranje sindikalizma in delavskih pravic.
Morali bi jasno artikulirati svoja pričakovanja, jih spremeniti v zahteve ter jih s svojimi aktivnostmi tudi uresničiti. Zvišanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko blagajno na raven iz devetdesetih let bi na primer moralo biti tak konkreten sindikalni cilj, ki bi ga morali v ZSSS skupaj uresničiti. Vsak tak premik pa bi lahko potem prikazali tudi kot dosežek, ki pomembno vpliva na položaj aktivnega delavstva in upokojencev. Prav tako bi morali aktivneje braniti delovno zakonodajo ter jo hkrati spreminjati na področjih, kjer je za delavstvo neugodna (na primer pri tedenskih počitkih, delu prek polnega delovnega časa, pri prerazporejanju delovnega časa …).
Pa da ne pozabim, od Zveze bi pričakoval, da aktivnosti za uveljavitev določenih ciljev izpelje do konca, ne pa da se jih z velikim pompom le začne in se ob prvi oviri potihoma umakne (primer aktivnosti za višje plače na začetku iztekajočega se mandata, ko se je organiziralo pompozno javno konferenco, decembra 2018 pa protestni shod v Ljubljani pred gospodarsko zbornico, potem se pa od vseh zahtev in žuganj ni storilo ničesar več). To slabo vpliva na javno podobo sindikatov, predvsem pa na pripadnost delavstva in s tem članstva v sindikatih. Zaradi takšnih dejanj ZSSS le izgublja in je vse šibkejša.
David Švarc, generalni sekretar,
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS)
Delavstvo mora dobiti več
Stališče predsedstva SKVNS je, da je treba ohraniti tako mrežo ZSSS kot tudi njene strokovne službe, od njih pa pričakujemo pomoč pri pogajanjih oziroma pri vgrajevanju delovne zakonodaje v kolektivne pogodbe dejavnosti. Za naš sindikat je stroka še posebej pomembna, saj imamo tri panožne kolektivne pogodbe. V prihodnje pričakujemo več povezovanja sindikatov dejavnosti, saj se moramo boriti, na primer pri neobdavčenem znesku povračila stroškov za prehrano, za enoten minimalni standard, bolj moramo sodelovati, se pogovarjati in iskati najboljše rešitve. Za delavke in delavce je pomembno, da ZSSS obstane v takem obsegu, kot je, ker je to zelo povezano s tem, kaj in kako lahko skupaj dosežemo. Za manjše sindikate, kot je naš, je skupna podpora Zveze še toliko bolj pomembna. Sindikati se moramo povezati predvsem v smislu, da preprečimo vedno večje število revnih delavk in delavcev. Ključno je oblikovati tudi nov plačni model, saj je v družbi enormno bogastvo, ki ga je treba ustrezno razdeliti. Proti draginji pa se lahko borimo le s skupnim nastopom in skupno politiko, saj rešitev ni v tem, da bomo zniževali plače, ampak v tem, da bosta delavec in delavka dobila nekaj več. Tako si torej želimo prenove plačnega modela v zasebnem sektorju, ki ne bi potegnil za sabo manj pravic, ampak prinesel višji standard.
Majda Marolt, predsednica,
Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS)
Potrebujemo močno ZSSS
V KŽI Slovenije smo v preteklem obdobju delali dobro, vendar nismo nikdar popolnoma zadovoljni s tem, kar naredimo. Žal ugotavljamo, da se trend upadanja članstva še vedno nadaljuje, čeprav nam je krivuljo uspelo nekoliko poravnati, ampak še ne čisto; zato nas tudi na tem področju čaka še veliko dela. Predvsem imam v mislih včlanjevanje tistih delavk in delavcev, ki se na novo zaposlujejo, to pa so v prvi vrsti mladi. Naša dejavnost je bila med epidemijo za državo strateškega pomena, kar je končno ugotovila tudi politika. Toda čeprav so naši zaposleni vseskozi delali in bili v veliki meri izpostavljeni okužbam, na državni ravni ni bilo posluha za kakšne nagrade. Se nam pa je od firme do firme uspelo dogovoriti za različne dodatke in nagrade. Tudi v našem sindikatu smo letos sicer v kongresnem letu, izteka se petletno mandatno obdobje, imenovali smo komisijo za pripravo kongresnih dokumentov, predlagane so spremembe statuta, prečesali smo več pravilnikov, na kongresu pa bomo seveda izvedli tudi volitve. Postopek evidentiranja kandidatov je že narejen.
Kljub temu, da je na nas predvsem generalni sekretar kazal s prstom, da smo tisti, ki na določen način kršimo finančni pravilnik ZSSS, ker dve območji financiramo malo drugače kot drugi, je naše stališče, da potrebujemo močno Zvezo, saj verjamemo, da gre za organizacijo, ki je za vse sindikate člane nekakšna dodana vrednost, in verjamemo, da bo tako tudi v bodoče. Vendar ne za vsako ceno. Menimo sicer tudi, da je treba malo bolj konkretno upoštevati glas sindikatov dejavnosti, sploh pri pripravah določenih dokumentov ali pri vodenju raznih politik, ki je za ZSSS in sindikate dejavnosti velikega pomena. Mislimo tudi, da je treba Zvezo kadrovsko okrepiti, pričakujemo pa, da zadeve potekajo transparentno, in sicer z enakimi vatli za vse. Kar se tiče notranjih odnosov, pa bo treba marsikaj postoriti. Tudi sami sindikati dejavnosti smo včasih na različnih bregovih, čeprav se mi zdi to bedasto, saj se ločujemo na javni in zasebni sektor. Od novega vodstva tako pričakujemo, da bo bolj upoštevalo sindikate dejavnosti, seveda pa moramo tudi mi biti tisti, ki bomo določene zadeve predlagali, ne pa da samo čakamo, kaj se bo zgodilo. Pomembno je tudi vprašanje financ. V KŽI tako že dalj časa opozarjamo, da bi se bilo treba lotiti financiranja socialnega dialoga. Vsaj na državni ravni bi bilo smiselno predlagati sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi bila obveza tako za delodajalsko stran kot tudi za oblast, da bi financirali socialni dialog, kar poznajo tudi ponekod drugod v Evropi.
Boris Frajnkovič, sekretar,
Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI)
Več usklajevanja
Razmišljanje SDE Slovenije gre v to smer, da je ZSSS še vedno zveza, ki združuje najbolj pisano paleto sindikatov dejavnosti pri nas, in da je zato njeno vodenje izredno zahtevno, pa tudi pomembno. Je pa zato potrebnega tudi znotraj Zveze več usklajevanja, kot ga je do zdaj bilo, se pravi, da bi bilo pri posebnih projektih ali spremembah zakonodaje različne narave več usklajevanja v ključnih točkah. Posamezne zakonske spremembe se lahko namreč dotikajo bolj sindikatov dejavnosti, in če so sprejete brez določenega usklajevanja na širši ravni, gredo lahko v škodo sindikata druge dejavnosti, zato bi v tem delu potrebovali več dialoga in usklajevanja. Treba bo najti tudi pravo mero dopuščanja izražanja različnih stališč posameznih sindikatov dejavnosti, ZSSS pa mora biti tista, kjer iz baze prihajajo pobude, želje in predlogi za spremembe. Po določenem čudnem obdobju, ko nismo imeli pravega socialnega dialoga na ravni države, imamo zdaj priložnost pokazati, kaj znamo, in sicer zastopanje interesov zaposlenih v vseh panogah. V glavnem pa smo torej sindikati dejavnosti pri sprejemanju področne zakonodaje in usklajevanju različnih aktivnosti v povezavi z njo prepuščeni sami sebi, kar ni vedno najbolj modro, ker lahko tako povzročimo probleme drug drugemu. Zato bi bilo potrebnega malo več usklajevanja, preden gremo s skupnimi stališči v javnost. To se mi zdi največji poudarek za naprej.
Branko Sevčnikar, predsednik,
Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE)
Nastopiti skupaj
Svet se spreminja, v Evropi in svetu so številni pretresi, covid-19, vojna v Ukrajini … Vedno smo mislili, kako je EU močna, a pravzaprav smo v svetovnem merilu ranljivi in neenotni. Znotraj EU pa je Slovenija še manjši igralec, zato ni čudno, da bo prav slovenski delavec v bližnji prihodnosti pri vseh pretresih še posebej na udaru. Včasih je bilo rečeno, da ko v Nemčiji kihnejo, mi dobimo pljučnico, saj smo podizvajalci … Po mojem se delavci premalo zavedamo, da smo na čistini, zdi se, kot da je zelo fajn ne biti v sindikatu in se malo norca delati iz tistih, ki so člani. Ne zavedamo se dovolj, da če se ne bomo organizirali, bo naš uspeh še bistveno slabši, ker najlažje je poraziti razbito bando, lažje kot pa nekaj organiziranega. Pri nas pa ideje, da smo sindikati nekaj zastarelega in preživetega, super vžgejo, zraven pa nam raste prekariat. Slovensko delavstvo moramo prepričati, da se je nujno začeti organizirati in povezovati, veljalo pa bi razmisliti tudi o novih načinih sindikalnega organiziranja. Za socialni dialog si želim, da ne bi bil samo beseda, ampak vrednota vseh nas, da se z dogovorom dogovorimo, kako do blaginje za večino in ne samo za peščico. Na ZSSS pa mora priti do tesnejšega sodelovanja na relaciji zaposleni, sindikati dejavnosti in območniki, čutiti moramo, da smo eno in da je Zveza naša prepoznavna blagovna znamka. Zavedati se je treba tudi, da so nekatere panoge propulzivne in se širijo ter imajo ekonomsko moč, druge pa so v zatonu. Toda oba, tekstilni in na primer kemijski delavec, si zaslužita čim višji regres, enotno povračilo stroškov za prehrano in podobno. Včasih se prehitro zadovoljimo z določenimi drobtinicami, vsak je srečen, če je zase nekaj dosegel, pravzaprav pa se moramo združiti in nastopiti skupaj …
Anton Rozman, generalni sekretar,
Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (Stupis)
Delavska enotnost
To besedilo je bilo najprej pod naslovom Kako razjasniti sindikalna obzorja objavljeno v tematski številki Širimo sindikalna obzorja (september 2022) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
