Spominjamo se mrtvih in borimo za žive – ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, žalovanja in akcije

28. 4. 2025

ZSSS od leta 2006 dalje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, žalovanja in akcije za delavke in delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu, in svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, objavi statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu v preteklem letu. Na ta dan tudi pozove za varnost in zdravje pri delu pristojnega ministra, naj zaščiti poklicno zdravje slovenskih delavk in delavcev z dopolnitvijo predpisov. Tako je tudi letos. Geslo 28. aprila je sicer: »Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!«

V letu 2024 je v Sloveniji zaradi nezgod pri delu umrlo 16 oseb, pri Inšpektoratu RS za delo pa je bilo zabeleženih še 916 težjih in 13.433 lažjih nezgod pri delu. V 5 primerih je smrt povzročil padec z višine, v 3 primerih prometna nesreča, po dvakrat je bil vzrok padec bremena, premikajoča mehanizacija in delovna oprema, po enkrat pa je bil vzrok zagrabitev delavca z delovno opremo in udar električnega toka. Čeprav naj bi jih po ocenah ILO in WHO vsako leto kar dvajsetkrat več dodatno umrlo zaradi posledic poklicne bolezni, pa o tem v Sloveniji še ni uradne statistike. Glede na mednarodno statistiko pa ocenjujemo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni v letu 2024 v Sloveniji umrlo 320 oseb.

Zato ponovno pozivamo ministrico za zdravje, naj zbirke podatkov v zdravstvu v bodoče spremljajo tudi potek poklicnih bolezni. Ministrico za zdravje pozivamo tudi, naj dopolni seznam poklicnih bolezni s petimi novimi, ki jih na podlagi dokazov predlaga ZSSS. Vlado RS in ministra za delo pa pozivamo, naj v EU glasujeta za sprejem nove direktive za preprečevanje psihosocialnih obremenitev pri delu.

Predpisi

V preteklih dveh letih smo sicer zabeležili napredek pri prenavljanju predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.Omeniti je treba zlasti pravilnik o poklicnih boleznih, pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter novi pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Pozivamo delodajalce, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih ocenijo tveganja za poklicne bolezni ter da določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja naj aktivno vključijo tudi predstavnike delavstva.

Poklicne bolezni

Lani smo pozvali k tristranskem socialnem dialogu o prvem letnem poročilu Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni za leto 2023. Želeli smo si, da bi odgovorni na tej podlagi pripravili potrebne nadgraditve novega pravilnika o poklicnih boleznih, predvsem dopolniti seznam poklicnih bolezni in merila za njihovo ugotavljanje. A poročila različnih institucij (inšpektorat za delo, zavod za zdravstveno zavarovanje ipd.) še vedno kažejo na neusklajenost evidenc in postopkov v zvezi s poklicnimi boleznimi, zato v ZSSS ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupnik, na podlagi predlogov ZSSS, vloženih v letih 2024 in 2025, pozivamo k dopolnitvi seznama slovenskih poklicnih bolezni z naslednjimi:

• nealergijska astma, ki ni navedena pod drugimi številkami,
• bolezni, povzročene s sončnim in drugim virom UV sevanja,
• posttravmatska stresna motnja,
• razširitev meril za ugotovitev poklicne bolezni sindrom karpalnega kanala,
• poklicne okvare hrbtenice, povzročene zaradi preobremenitve pri ročnem premeščanju bremen na delovnem mestu.

Psihosocialna tveganja pri delu …

Čeprav je bil v EU dosežen velik napredek pri zmanjševanju fizičnih nevarnosti na delovnem mestu, so psihosocialna tveganja, kot so z delom povezan stres, izgorelost, nadlegovanje in negotovost pri delu, še vedno med najbolj razširjenimi in najmanj reguliranimi tveganji za poklicno zdravje v Evropi. V Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC) ocenjujejo, da zaradi epidemije stresa na delovnem mestu v Evropi vsako leto umre približno 10.000 ljudi. Podatki temeljijo na raziskavi Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), ki poudarja, da je te smrti mogoče preprečiti in da bi njihovo odpravljanje podjetjem in vladam prihranilo na desetine milijard na leto.

Zaradi psihosocialnih tveganj na delovnem mestu v EU-27 in Združenem kraljestvu vsako leto umre 6.190 ljudi zaradi koronarne srčne bolezni. Še 4.843 ljudi izgubi življenje zaradi samomora, ki je posledica depresije, povezane z delom. To pomeni, da so psihosocialna tveganja večja nevarnost za delavce kot fizične nesreče, zaradi katerih je leta 2022 v EU umrlo 3.286 ljudi.

Psihosocialna tveganja, kot so dolgi delovni čas, negotovost zaposlitve in ustrahovanje na delovnem mestu, nesorazmerno bolj prizadenejo delavke. Obstaja tudi geografsko neravnovesje, saj so smrti, povezane s stresom na delovnem mestu, pogostejše v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. V ZSSS smo prepričani, da mora preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu postati prednostna naloga v Sloveniji in EU, ki potrebuje novo direktivo za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu. Zato se v ZSSS pridružujemo pozivom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu.

Celotno sporočilo ZSSS ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu lahko najdete na tej povezavi.

Na 28. april žalujemo za vsemi v letu 2024 umrlimi zaradi nezgod pri delu ali poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izrekamo sožalje!

… in kako jih obvladati?

K obvladovanju psihosocialnih tveganj pri delu, ki jih prinašajo nove tehnologije ter posebej upravljanje delavcev s sistemi umetne inteligence (UI) in algoritmi, ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer ob tej priložnosti z Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira opozarjajo na psihosocialna tveganja, povezana z digitalizacijo in posebej z vodenjem delavcev z UI ter algoritmi. Kot ugotavljajo v NIJZ je za za obvladovanje psihosocialnih tveganj, ki jih prinašajo digitalni sistemi upravljanja delavcev, utemeljeni na umetni inteligenci in algoritmih, ključno sodelovanje delavcev v vseh korakih, od načrtovanja uvedbe digitalnih sistemov do sprejemanja odločitev.

Ena najpomembnejših ovir pri vključevanju zaposlenih in obvladovanju psihosocialnih tveganj, povezanih z uporabo omenjenih sistemov, pa je pomanjkanje preglednosti in razumevanja delavcev o tem, kako ti sistemi delujejo. Bistveni dejavniki varne in zdrave uporabe teh sistemov so zato osredotočenost na človeka, sodelovanje in informiranje delavcev, dosledno izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu ter preglednost nad zbiranjem in uporabo podatkov o zaposlenih.

Celoten sporočilo NIJZ ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu lahko najdete na tej pozvezavi.