Izpostavljamo: 26 let boja za dostojno starost sindikata upokojencev

30. 10. 2019

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) ščiti že pridobljene pravice upokojenk in upokojencev ter se bori za nove. Hkrati pa si, kot pišemo v oktobrski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Dostojna starost, prizadeva za ustrezen status upokojencev in starejših v družbi ter za dostojno starost nasploh.

Upokojencem za dostojno življenje v starosti ne zadostujejo samo ekonomske pravice, socialna varnost in zdravstvene storitve, temveč želijo biti enakopravno vključeni tudi v procese odločanja o najpomembnejših razvojnih vprašanjih, že zlasti o tistih, ki se tičejo prav starejših.

Upokojenci in upokojenke nočejo biti samo socialni in zdravstveni problem, kaj šele breme gospodarstva in države, s svojim znanjem in izkušnjami želijo prispevati k razvoju in napredku celotne skupnosti.

Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je bil ustanovljen 29. junija 1993, ko so na ustanovni skupščini sprejeli njegov statut. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je statut vpisalo v evidenco 20. julija 1993.

Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Susa Ivan Kramer je na ustanovni skupščini dejal, da poleg težkega gmotnega položaja zaradi nizkih pokojnin upokojenke in upokojence pesti tudi »oznanjanje«, da so eno od glavnih bremen za gospodarstvo. Kot je dejal, so bili številni upokojenci dobesedno porinjeni v predčasni pokoj, ob ustanavljanju Susa pa so jim že očitali, da je njihov delež v celotni populaciji prevelik.

»Razmerje med upokojenci in aktivnim prebivalstvom je res neugodno, ampak krivde za to ni mogoče naprtiti upokojencem. In še pomembneje je vedeti, da oni sami nimajo prav nobene možnosti, da bi to spremenili,« je leta 1993 poudaril Kramer in dodal, da so na udaru že pridobljene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja upokojencev. Njegove takratne besede so tako aktualne še danes.

Ker upokojenci po ustavi niso bili (in niso) posebna interesna skupina, ki bi imela svojega predstavnika v državnem svetu, so se zbali, da lahko postane njihova pravna in socialna varnost »močno ogrožena«. Zato je med njimi prišlo do pobud za sindikalno organiziranost upokojenk in upokojencev. Pri tem so imeli pred očmi, da je ZSSS že na prvem kongresu leta 1990 in na prvi konferenci leto pozneje sprejela vrsto sklepov in zahtev za hitrejše reševanje problemov upokojencev ter jih začela uveljavljati v parlamentu.

»Težko je v naši domovini biti star«

Člani Sindikata upokojencev Slovenije so v svojih mladih letih prepevali: »Lepo je v naši domovini biti mlad.« S to pesmijo na ustih so v mladinskih delovnih brigadah brezplačno gradili ceste in železnice ter po poljih krompirja pobirali koloradske, po mestnih ulicah pa majske hrošče. Z isto pesmijo v mislih so nato za žrtve potresov in poplav ter drugih naravnih nesreč brezplačno delali ob solidarnostnih sobotah. Nato so s samoprispevki gradili šole in vrtce, zdravstvene domove in bolnišnice, kulturne domove in gledališča, zavetišča za mlade s posebnimi potrebami ter številne druge objekte za potrebe različnih družbenih skupin. Malo pozabili pa so na gradnjo domov za starejše, na gradnjo negovalnih bolnišnic, na vgradnjo dvigal v večetažne bloke brez dvigal, na uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, na vzpostavitev mreže centrov za pomoč starostnikom na domu in na druge objekte in službe, ki jih potrebujejo zdaj, ko je starost potrkala na vrata. Ne samo zato, ker so mislili na interese in potrebe vseh drugih ter premalo na svoje bodoče potrebe, vendar pa tudi zato zdaj prepevajo: »Težko je v naši domovini biti star.« Sicer gre za isti napev, samo besedilo je precej drugačno.

Iniciativni odbor Susa v ustanavljanju se je prvič sestal 26. februarja 1993. Za predsednika so, kot rečeno, izvolili Ivana Kramerja iz Celja, za njegovega namestnika pa Vladimirja Batagelja iz Ajdovščine. Na prvi seji so se dogovorili, kako ustanoviti iniciativne odbore po različnih območjih v državi. Pri tem jim je pomagala ZSSS s svojimi območnimi organizacijami.

Na prvem kongresu Susa so za predsednika izvolili že omenjenega Ivana Kramerja ter za podpredsednika Vladimirja Batagelja in Konrada Breznika.

Prostovoljna organizacija upokojencev Sus ima od ustanovitve na široko odprta vrata za vse upokojenke in upokojence, ki so se pripravljeni boriti za pravice delavcev in upokojencev, ne glede na njihovo politično pripadnost in svetovni nazor. Za doseganje svojih ciljev išče Sus zaveznike pri političnih strankah, ki zagovarjajo ohranjanje socialne države in razvoj njenih pridobitev. Pri tem akcijsko sodeluje tudi z drugimi upokojenskimi organizacijami.

Sus je vključen v veliko družino ZSSS in  prek te naše največje sindikalne centrale tudi v socialni dialog znotraj ekonomsko-socialnega sveta. Bori se za boljši ekonomski in socialni položaj upokojencev, zavzema pa se tudi za medgeneracijsko sodelovanje; zato sodeluje s sindikati delavcev v gospodarstvu in v javnem sektorju. Socialne pravice upokojencev varuje tudi s pomočjo svojih predstavnikov v organih upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Prek predstavnikov delojemalcev iz vrst ZSSS sodeluje tudi pri delu državnega sveta, in sicer ob sprejemanju odločitev, ki zadevajo upokojence in starejše.

Za delavske pravice in pravice upokojencev se Sus bori s socialnim dialogom, s svojimi predstavniki v različnih organih, po potrebi pa poseže tudi po bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja (javni protesti, demonstracije, zbiranje podpisov za zakonodajne pobude ali referendume itd.). Skupaj z drugimi sindikati se bojuje tudi za višje plače in za več pravic zaposlenih, saj brez višjih plač tudi višjih pokojnin ne bo.

Včlanjevanje v Sus je bilo na začetku množično

»Po ustanovitvi Sindikata upokojencev Slovenije so upokojenci množično vstopali vanj,« se spominja prvi sekretar območnega odbora Susa v Podravju Stane Šajn, ki je skupaj s tedanjim podpredsednikom Susa na državni ravni in prvim predsednikom območnega odbora sindikata v Podravju Konradom Breznikom  tam ustanavljal Sus in skrbel za pridobivanje novih članov. »Med upokojenci, ki so se včlanjevali, je bilo veliko nekdanjih sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev, ki so imeli bogate izkušnje pri sindikalnem delu. Veliko upokojencev se je včlanilo v Sus tudi zato, ker jih je naša služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS brezplačno zastopala v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, ki se je nadaljeval po njihovi upokojitvi. Če so namreč želeli, da bi jih sindikalna služba pravne pomoči še naprej brezplačno zastopala v omenjenih postopkih, so morali ostati po upokojitvi člani enega od sindikatov v ZSSS; zato so se včlanili v Sus. Ker se je v tako težkem položaju v času tranzicije na žalost znašlo na stotine delavk in delavcev, je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi priliv novih članov in članic v Sus v Podravju množičen.«

Svojim članom in članicam Sus daje tudi celo vrsto pravic. Med drugim brezplačno pravno pomoč v zvezi z njihovimi upokojenskimi pravicami. Člani Susa prejmejo tudi kartico ugodnosti, s katero imajo ugodnosti pri nakupu blaga in storitev, še posebej pri Delavski hranilnici. Za svoje člane občasno organizira različna usposabljanja in kulturne prireditve, enkrat letno pa zanje pripravi tudi športno-rekreativno srečanje.

V minulih 26 letih se je Sus uveljavil kot nepogrešljiv borec za socialno državo ter za pravice delavk in delavcev, mladih in upokojencev, še posebej pa kot borec za dostojno starost svojih članov in starejših nasploh. Tako naravnan je sodeloval tudi v vseh večjih demonstracijah ali drugih akcijah ZSSS doma in v tujini.

Tomaž Kšela

Za kaj se bori Sindikat upokojencev Slovenije

V zadnjih letih politika neoliberalizma, ki je tako kot v svetu na pohodu tudi pri nas, ogroža domala vse pravice, ki upokojencem zagotavljajo njihov socialni in družbeni položaj ter zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo.

Zato mora Sus nenehno opozarjati na interese upokojenk in upokojencev ter se za njihovo uveljavitev zavzemati s socialnim dialogom in znotraj parlamentarnega sistema, po potrebi pa tudi z bolj radikalnimi oblikami sindikalnega boja.

Sus svoja stališča do aktualnih vprašanj oblikuje v skladu s svojimi kongresnimi dokumenti, v katerih piše, da se bo skupaj s pripadniki vseh generacij boril za dostojne plače in pokojnine ter za ohranjanje javnih dobrin, kot so zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in kultura. Javne dobrine morajo biti kakovostne in dostopne vsem ne glede na gmotni položaj, zato je Sus proti temu, da bi te dejavnosti prepustili tržnim zakonitostim.

Sus izhaja iz dejstva, da upokojenke in upokojenci v Sloveniji niso dali nikomur, ne vladi in ne poslancem, mandata za klanjanje kapitalu in uničevanje solidarnosti.

Razmere za starejše se ne izboljšujejo

Glede na to, da je bila v Sloveniji v zadnjih letih ugodna gospodarska rast in s tem tudi rast bruto družbenega proizvoda (BDP), je vlada Marjana Šarca s svojimi odločitvami prispevala k ukinjanju oziroma zmanjševanju posledic varčevalnih ukrepov v času krize. Zvišala se je minimalna plača in socialni transferji, odgovorni so popravili plače v javnem sektorju, dvignili regres za letni dopust, ki je po novem tudi neobdavčen. Vse ukrepe, s katerimi je vlada ukinila tudi druga posamezna določila začasnega Zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf), je Sus podprl. Žal pa so vsi pozabili na upokojenke in upokojence. Na področjih, ki so pomembna za starejše, se ni, če zanemarimo socialne transferje, zgodilo nič, kar bi popravilo njihov materialni in socialni položaj. Zagotovljena pokojnina 530 evrov za tiste redke upokojence, ki so kljub stečajem in ugotavljanju presežnih delavcev v obdobju tranzicije dosegli polne upokojitvene pogoje, res ni vrhunski dosežek, še zlasti, ker minimalni življenjski stroški po zadnjih izračunih znašajo 617 evrov.

Opozorila pristojnim

Sus si prizadeva, da bi tvorno sodeloval pri urejanju vprašanj, ki so pomembna za upokojenke in upokojence. Januarja letos so bili njegovi predstavniki na pogovoru z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer. Opozorili so na dejstvo, da so varčevalni ukrepi mnoge starejše pahnili na rob revščine, saj se pokojnine zaradi Zujfa niso usklajevale. Zahtevali so rebalans državnega proračuna in večjo izredno uskladitev pokojnin. Opozorili so tudi, da so se pokojnine znižale zaradi večkratnih pokojninskih reform in varčevalnih ukrepov, zato jih je nujno ponovno ovrednotiti.

Izrazili so nezadovoljstvo in zaskrbljenost, ker se na področju dolgotrajne oskrbe starejših nič ne premakne na bolje, samo na slabše. Starejši se srečujejo tudi z velikim pomanjkanjem mest v domovih za starejše, s problemi zaradi dvigovanja cen v njih in zaradi raznih dodatnih plačil. Prav tako se nič ne spremeni na področju določanja standardov in normativov oskrbe ter zdravstvenih storitev v domovih za starejše, na kar Sus opozarja že od leta 2008. V domovih za starejše je tudi nadzor pomanjkljiv ali pa ga sploh ni, za kar je odgovorno ministrstvo. Prav tako je nedopustno, da kapacitete domov širimo le s podeljevanjem koncesij zasebnikom, cene v zasebnih domovih pa so veliko višje kot v javnih domovih. Predlagali so tudi spremembo pogojev dela upokojencev, predvsem občasnega in začasnega dela, saj morajo številni upokojenci za dostojno preživetje, ker imajo prenizke pokojnine, še dodatno delati. Kljub opozorilom Susa je bilo v zvezi z omenjenimi problemi premikov na bolje bore malo.

Mednarodna aktivnost Susa

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) je edini iz naše države član največje reprezentativne Evropske zveze upokojencev in starejših ljudi (Ferpa). Ta šteje devet milijonov članic in članov in je del Evropske konfederacije sindikatov (Etuc). Temelj sodelovanja so vrednote in cilji sindikalnega gibanja za interese starejših skupin članov in članic sindikatov.

Za Sus je povezovanje na mednarodni ravni izjemno pomembno: pridobivanje informacij, izmenjava izkušenj in znanja ter skupno delovanje omogoča uspešnejše proaktivno delovanje upokojenskih sindikatov v posameznih državah, v Etuc in obenem vzpostavlja možnost vplivanja na odločanje v organih Evropske unije.

Sus ima svoje predstavnike v organih Ferpe, in sicer v upravnem in izvršnem odboru, odboru žensk in kongresu, obenem pa ti s predlogi sodelujejo v razpravah in pri oblikovanju politik. Članica oziroma predstavnica Susa je bila tudi del desetčlanske delegacije Ferpe na zadnjem kongresu Etuc letos na Dunaju.

Predstavniki in predstavnice Susa se vsako leto srečujejo s sorodnimi sindikati iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Izmenjujejo si informacije o aktualnih zadevah in položaju upokojenk in upokojencev, se podrobneje posvečajo posameznim temam in medsebojno podpirajo.

Že tradicionalno je čezmejno sodelovanje Susa z italijanskimi sindikati upokojencev dežele Furlanije – Julijske krajine in Benečije.

Vse znanje, izkušnje in mednarodni stiki ter podpora so tudi podlaga za uspešno sodelovanje Susa v mednarodnih projektih, tako v Evropski uniji kot širše. Na predlog Susa, ki ga je ZSSS posredovala Evropskemu sindikalnemu inštitutu (ETUI), bodo na tem inštitutu naslednje leto izvedli vsebinski del programa izobraževanja z naslovom Staranje in zaposlovanje: od minimalnih plač do minimalnih pokojnin.

Za uspešnejše delo doma se je treba nenehno usposabljati in aktivno delovati, ne glede na starost in formalni status. Sus želi po svojih močeh prispevati k izboljšanju materialnih in socialnih pravic upokojenk in upokojencev, in sicer tako v Sloveniji in v Evropski uniji kot drugje.

Metka Roksandić

Zahteva za uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka

Za upokojence je največji problem, ker se pokojnine po krizi še vedno niso primerno uskladile; upokojenci so edini v državi, za katere Zujf še vedno velja. S svojimi nizkimi pokojninami še vedno zategujejo pas zaradi krize, ki je že dolgo ni več. Sus je zato s svojega srečanja v Brežicah na začetku junija poslal vladi javno pismo z zahtevo, da naj Zujf preneha veljati tudi za upokojence. Pokojnine naj se zato izredno uskladijo za 7,2 odstotka – za polovico tega odstotka letos, za drugo polovico pa naslednje leto. Sus je zahteval tudi, naj bo naslednje leto letni dodatek izplačan v dveh zneskih (300 oziroma 600 evrov) znotraj zakonsko opredeljenih pogojev.

Odprto pismo predsedniku vlade in poslanskim skupinam

Vlada na zahteve Susa ni niti odgovorila, kaj šele, da bi jih upoštevala. Formalen odgovor brez opredelitve do zahtev je poslal samo javni uslužbenec z ministrstva za delo. Zato je Sus konec poletja poslal odprto pismo predsedniku vlade z istimi zahtevami. Ker je sindikat tudi na to pismo dobil samo birokratski odgovor ministrstva, je jeseni poslal pismo še poslanskim skupinam. Pozval jih je, naj ob sprejemanju proračuna zagotovijo tudi ustrezna sredstva za uskladitev pokojnin, da upokojenci zaradi Zujfa ne bodo trajno oškodovani.

Nujne spremembe pokojninske zakonodaje

V razpravi o predlaganih spremembah pokojninskega zakona je Sus ponovno opozoril, da je nujno pokojnine, ki zaradi Zujfa niso bile usklajene, izredno uskladiti. Zahteval je tudi analizo položaja upokojenk in upokojencev, ki so zaradi različnih upokojitvenih pogojev v posameznih obdobjih v neenakopravnem položaju. Dejstvo je namreč, da je naš pokojninski sistem v preteklosti doživljal številne sistemske spremembe. Neenakopravnost med upokojenkami in upokojenci glede na obdobje, v katerem so se upokojili, bodo povečale še spremembe prispevnih stopenj, ki jih Sus sicer podpira, vendar opozarja, da ob tem zakonodajalec ne sme prezreti že upokojenih državljank in državljanov. V minulih letih so upokojencem različno odmerjali pokojnine, saj se je razmerje med neto plačo in odmerjeno pokojnino nenehno zniževalo, in sicer s 67 odstotkov neto plače v letu 2009 na sedanjih 57 odstotkov. Tako imajo nekateri upokojenci, ki so delali na enakih ali celo istih delovnih mestih in prejemali primerljive plače, trajno zelo različne pokojnine, pač glede na leto upokojitve.

Izdatki za pokojnine niso problem za javne finance

Sus poudarja, da izdatki za pokojnine z vidika javnih financ v Sloveniji sploh niso problem. Tega nočejo priznati ne vlada in ne drugi pristojni za delovanje pokojninskega sistema. V Sloveniji namreč namenjamo za pokojnine manjši delež BDP kot v drugih državah Evropske unije. Pri nas smo celo priča padanju deleža izdatkov za pokojnine v BDP, medtem ko delež starejših med prebivalstvom Slovenije narašča.

Ker so zaradi gospodarske rasti narasli prispevki v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vlada Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) namenja manj sredstev iz proračuna. Nespodobno je, da se ob tem hvali, da bo zato mogoče na drugih področjih potrošiti več, upokojenke in upokojenci pa še vedno prejemajo zaradi Zujfa znižane pokojnine.

Predolgo čakanje na odmero pokojnine

Sus je predlagal tudi dopolnitev 180. člena veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ -2), ki se nanaša na izplačilo akontacij pokojnin. Številni upokojenci, ki so vložili zahtevo za odločbo o odmeri pokojnine, so nam namreč potožili, da na odmero pokojnine čakajo zelo dolgo. To je za mnoge resna težava, saj v času čakanja na odločbo nimajo sredstev za preživljanje. Sus je v sodelovanju z ZSSS predlagal, naj bi upokojenci akontacijo pokojnine dobili v 45 dneh po vložitvi zahteve, vendar drugi socialni partnerji tega iz nerazumljivih razlogov niso podprli.

Za boljšo ureditev občasnega in začasnega dela upokojencev

Sus je sodeloval tudi v razpravah o spremembah zakona o urejanju trga dela. Zavzel se je, da bi upokojenci lahko opravljali občasno in začasno delo v večjem obsegu kot 60 ur na mesec in 720 ur na leto, še zlasti, ker nekateri zaradi prenizkih pokojnin opravljajo sezonsko delo in imajo nato probleme pri izplačilu zasluženega. Po napornih usklajevanjih se je pogajalcem ZSSS uspelo dogovoriti, da bodo upokojenke ter upokojenci lahko začasno in občasno še vedno delali 720 ur, vendar trikrat na leto po 90 ur v enem mesecu.

Predragi domovi za upokojence

Letos so se zaostrile tudi razmere pri dolgotrajni oskrbi. V domovih za starejše so povečali cene, poleg tega pa so uvedli dodatna plačila posameznih storitev (dodatno tuširanje, obuvanje elastičnih nogavic, prinašanje hrane v sobo itd.). Ob tem poslanci na pristojnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide niso sprejeli predlogov za spremembo nekaterih predpisov, ki bi pomenili hitro odpravo pomanjkljivosti na področju normativov in standardov ter določanja cen. Zato je Sus pristojno ministrico ponovno opozoril, da je treba za spremembo na področju dolgotrajne oskrbe nekaj storiti, saj samo načelne deklaracije in stališča niso dovolj. Nesprejemljivo je, da država ne namenja nič sredstev za izgradnjo novih kapacitet za dolgotrajno oskrbo in da to prepušča zasebnemu kapitalu, ki stremi zgolj po čim večjem dobičku.

Ker želi Sus tvorno sodelovati tudi pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi, je organiziral posvet oziroma predstavitev pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, ki sta jih predstavili Klavdija Kobal Straus, takratna generalna direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje, in Marjana Kamnik, vodja enote Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Udeleženci posveta so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni, saj so bili seznanjeni z zasnovo zakona, ki nastaja. Dobili so tudi odgovore na vrsto vprašanj in dilem.

Protest ob podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Starejši so zelo nezadovoljni tudi z razmerami v zdravstvu in pri zdravstvenem zavarovanju, predvsem zaradi dolgih čakalnih vrst, pogosto neustrezne obravnave, pomanjkanja negovalnih postelj, še posebej pa zaradi dejstva, da morajo za povrnitev zdravja velikokrat seči v svoj že tako in tako plitek žep. Sus je konstruktivno sodeloval pri pripravi novega sistemskega zakona, vendar sta se njegova obravnava in sprejem ustavila delno zaradi spremembe vlade, predvsem pa zaradi nesodelovanja delodajalcev in pritiska tistih, ki želijo tržni zdravstveni sistem, v katerem bi bilo zdravje tržno blago. V predlogu omenjenega zakona je bil pripravljen tudi predlog za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ker se to ni zgodilo, zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, še vedno vodijo profitni interesi. Tako so letos že drugič podražili premije, ki jih moramo, če hočemo imeti zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, plačevati vsi. Sus je proti podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja takoj javno protestiral, saj je za mnoge upokojence 35 evrov zares velik mesečni izdatek. Nesprejemljivo je, da plačujejo enako premijo upokojenci s 500 evri pokojnine in zavarovanci z nekaj tisoč evri plače. Zato je Sus na zavarovalnice poslal javno protestno pismo ter jih pozval k ponovnemu premisleku, od vlade pa zahteval takojšnjo predložitev zakona o preureditvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sus je sicer že pred leti zahteval, da mora solidarnost postati temeljno načelo sistema zdravstvenega varstva. Zdravje namreč ni običajno tržno blago, temveč javna dobrina. Dostop do zdravstvenega varstva mora biti tako ena od ključnih državljanskih pravic, zagotovljena vsem, ki so vključeni v javni sistem, ne glede na posameznikov zdravstveni, socialni in ekonomski položaj. Sus prek svoje članice v skupščini ZZZS Nevenke Lekše tudi postavlja zahteve in predloge za odpravljanje težav, s katerimi se srečujejo zavarovanci pri dostopnosti do zdravstvenih storitev in podobno.

Za ustrezne bivalne pogoje starejših

Veliko starejših živi v neprimernih bivalnih pogojih, bodisi v štiri- in večetažnih hišah brez dvigal ali v prevelikih hišah, ki jih zaradi prenizkih pokojnin ne morejo ustrezno vzdrževati. Marsikateri upokojenec mora zaradi različnih okoliščin na trgu najeti najemno stanovanje, ta pa so za plitke upokojenske žepe predraga. Sus se je lotil opozarjanja na omenjene probleme, pri čemer izhaja iz Nacionalnega stanovanjskega programa in Strategije dolgožive družbe. Organiziral je okroglo mizo na to temo, na kateri so poleg predstavnikov ministrstva za delo in stanovanjskih skladov ter strokovnjakov sodelovali tudi prizadeti upokojenci. Skupaj so se zavzeli za spremembo stanovanjskega zakona, s katero bi olajšali vgradnjo dvigal v večetažne stavbe. Poleti so imeli predstavniki Susa o tem pogovor tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje in prostor Alešem Prijonom, jeseni pa je državni zbor na pobudo mestne občine Velenje in državnega sveta sprejel želeno spremembo stanovanjskega zakona. Jeseni je Sus na temo izboljšanja bivanjskih pogojev starejših pripravil tudi okroglo mizo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Ljubljani. Z njo je širšo javnost opozoril na to problematiko in se zavzel za soglasje vseh deležnikov o potrebnih aktivnostih za izboljšanje bivalnih razmer starejših.

Strateški partner festivala za starejše

Sus je letos postal strateški partner F3ŽO, ki se vsako leto začne 1. oktobra, na svetovni dan starejših. Sodelovanje na festivalu je še bolj kot v minulih letih izkoristil za opozarjanje na težave starejših.

Sveti za starejše po občinah

Sus pa ne želi samo opozarjati na probleme starejših, temveč tudi mobilizirati znanje in izkušnje starejših za tvorno sodelovanje pri urejanju in odločanju o vseh bistvenih vprašanjih v družbi. Sindikat lahko veliko prispeva tudi k razvoju v lokalnih skupnostih, zato predlaga mestnim in drugim občinam ustanovitev svetov za starejše. Predlaga tudi oblikovanje posebnih komisij za spremljanje in urejanje bivanjskih problemov starejših ter še zlasti za spremljanje vgradnje dvigal v več etažnestavbe, ki jih nimajo.

Francka Ćetković in Tomaž Kšela

Pomembna vloga Susa v ZSSS

Prebivalstvo se ne samo v Evropi, ampak tudi drugod po svetu vedno bolj stara, zato sindikalne organizacije vse bolj razmišljajo, kako bi svoje nekdaj aktivne člane in članice organizirale v sindikate.

V Nemčiji, na primer, se je v zadnjem desetletju upokojilo okoli 20 odstotkov aktivnih članov nemške sindikalne zveze, v Italiji pa je v vsaki od treh sindikalnih central okoli 50 odstotkov članov sindikatov upokojencev. Sindikalne centrale upokojenke in upokojence največkrat organizirajo v sindikate ali pa vzpostavijo posebne sekcije upokojenih članov znotraj centrale.

Namen central je graditi solidarnost med generacijami. Po drugi strani pa je na tak način mogoče priznati pomembno vlogo in dosežke upokojenih članov in članic, ki so sodelovali pri ustvarjanju sindikalne zveze. Njihove edinstvene izkušnje in veščine lahko pripomorejo pri delovanju celotne sindikalne centrale. Poleg tega lahko člani in članice v sindikatih upokojencev pomembno prispevajo, da novo aktivno članstvo razume delovanje sindikata in se uči iz preteklih dosežkov.

V starajoči se družbi se povečuje pomen povezave med delom in upokojitvijo. Na eni strani so sindikati prisiljeni zaradi zmanjšanja aktivnega članstva obrniti tudi na tiste, ki so se upokojili, da bi ohranili ne samo svojo organizacijsko moč, temveč tudi splošno reprezentativnost. Na drugi strani pa so tudi upokojenci in upokojenke zainteresirani za sodelovanje v sindikatih, saj lahko skupaj z aktivnimi člani uspešneje uveljavijo svoje zahteve.

Medgeneracijska solidarnost prispeva k vlogi sindikatov upokojencev: ti imajo čas, znanje in izkušnje. Ker upokojeni člani in članice sindikatov ne morejo, na primer, sodelovati v stavkah, je zelo pomembna njihova množičnost v upokojenskih sindikatih. Ta se lahko izrazi pri demonstracijah; tak primer je Italija, kjer upokojenski sindikati množično podpirajo zahteve aktivnih članov in članic sindikatov.

V Evropi so svoje aktivnosti najbolj razvili ravno italijanski sindikati upokojencev. Na nacionalni ravni so prevzeli pomembno vlogo pri pokojninah in socialnem varstvu. Sindikati upokojencev iz vseh treh italijanskih central vsako leto pripravijo skupno platformo zahtev, ki je podlaga za pogajanja z vlado in lokalnimi oblastmi. Ta obsega zdravstveno varstvo – ne samo za starejše, temveč tudi glede splošnih problemov nacionalnega zdravstvenega sistema, vprašanja kakovosti življenja, kot so za starejše primerna stanovanja, varstvo potrošnikov, varnost starejših državljanov, usposabljanje ter davčni sistem in pokojninsko reformo.

Z lokalnimi oblastmi so sindikati upokojencev v Italiji izpogajali sporazume o različnih lokalnih socialnih storitvah, kot so zdravstvene in hišne storitve. Ker so italijanske sindikalne centrale povezane tudi s političnimi strankami, so njihovi sindikati upokojencev politično zelo aktivni: sodelujejo pri različnih akcijah zbiranja podpisov, dejavni so tudi na volitvah, saj jim je nedavno uspelo izvoliti svojega poslanca v evropski parlament.

Staranje prebivalstva in izkušnje iz drugih držav bi morale pomembno prispevati k zavedanju sindikatov znotraj ZSSS, da je Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) lahko pomemben dejavnik ne samo pri razvijanju medgeneracijske solidarnosti, ampak tudi organizacijske in akcijske moči ZSSS. Zato bi morali sindikati dejavnosti odločneje stopiti v akcijo včlanjevanja svojih nekdaj aktivnih članov in članic v Sus in mu zagotoviti množičnost. Ta ni pomembna samo z vidika zagotavljanja splošne reprezentativnosti centrale, ampak tudi z vidika izboljšanja položaja njihovih nekdanjih dejavnih članov in članic ter množičnejšega sodelovanja pri aktivnostih zveze.

Pavle Vrhovec

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Objavljeno besedilo je skupek člankov, ki so bili pod naslovi 26 let boja za dostojno starost (avtorja Tomaža Kšele), Za kaj se bori Sindikat upokojencev Slovenije (avtorjev Tomaža Kšele in Francke Ćetković) ter Pomembna vloga Susa v ZSSS (avtorja Pavleta Vrhovca) ločeno objavljeni v tematski številki Delavske enotnosti o dostojni starosti (oktober 2019).