“Ljudje, moč in dobiček”: 2. dan na kongresu Evropske konfederacije sindikatov

Na Dunaju se nadaljuje štirinajsti kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki bo potekal do petka, 24. maja. Na njem sodeluje tudi delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na čelu s predsednico Lidijo Jerkič.

O dogajanju na kongresu poroča Lučka Böhm, ena od delegatk ZSSS in izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu:

“Drugi dan je najbolj zaznamoval nastop in govor dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2001 ter profesorja na ameriški univerzi Columbia in vodilnega ekonomista Svetovne banke Josepha Stiglitza. Njegova nova knjiga People, power and profits: Progressive capitalism for an Age of Discontent (Ljudje, moč in dobiček: Napredni kapitalizem za čas nezadovoljstva) je bila na voljo udeležencem in udeleženkam kongresa.

Kot je pojasnil generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini, je trenutno eden glavnih problemov Evropske unije stagnacija investiranja in vprašanje, kako ga spodbuditi. Tudi plače so še vedno nižje kot v letih (2007 in 2008) pred finančno krizo. Za leto 2019 znaša napoved rasti BDP v EU zgolj 1,3 odstotka, kar je precejšen padec glede na leto 2017, ko je rast v bruto domačem proizvodu znašala 2,3 odstotka. Kljub rasti produktivnosti se je delež plač v BDP znižal.

Stiglitz je pojasnil, da je rast zaslužkov mogoča zgolj z izkoriščanjem tistih, ki so nemočni, nepoučeni ali preprosto diskriminirani. Rast zaslužkov najbogatejših sovpada z nižanjem deleža sindikalno organiziranih delavk in delavcev. Treba je biti pozoren na neenakost v prihodkih in na to, kako vključujoča je obstoječa družbena mobilnost. EU ne bo najbrž nikoli nadoknadila, kar je izgubila v času nedavne finančne kriza. Toda gospodarstva oziroma družbe, ki skrbijo za družbeno, socialno, ekonomsko itd. enakost, napredujejo hitreje. Načini, kako vlade regulirajo gospodarstvo, pa še kako vplivajo tudi na potek globalizacije.

Mit je, da lahko trg sam regulira tekmovalnost. Resnica je ravno obratna. Brez politične regulacije omogoča trg nastajanje monopolov, ki pripeljejo do dviga cen in izkoriščanja ljudi. Gospodarski monopoli se lahko spremenijo v politične, s pomočjo katerih tisti, ki imajo moč, poskrbijo za uveljavljanje interesov bogatih. Naloga vlad je, da regulirajo trg in monopole preprečijo. Tako je tudi treba regulirati bančni sektor, ki je v preteklosti s svojo kreditno politiko dokazano izkoriščal malo gospodarstvo. Vlade morajo zagotoviti tudi ravnotežje na trgu, in sicer tako, da uredijo pravno podlago za kolektivno pogajanje, ki delavkam in delavcem omogoča, da dosežejo pošteno ceno dela.

Mit, ki so ga v času krize širili v finančnem sektorju, da bi s sebe odvrnili upravičene sume, je, da je nedavno finančno, ekonomsko, gospodarsko krizo povzročila socialna država. Resnica je ravno nasprotna. Socialna država koristi gospodarstvu in omogoča preživetje ljudi v krizi ter z razvojem storitev javnega sektorja pomembno vpliva na rast produktivnosti gospodarstva. Trg namreč ne investira v ljudi, raziskave, v okoljske ukrepe. Pred približno štiridesetimi leti se je začel neoliberalni eksperiment, za katerega je danes dokončno dokazano, kako zgrešen je bil.

Stiglitz je opozoril, da se delodajalci vedno na skrivaj dogovarjajo o nižanju cene dela. To je naredila multinacionalka Apple, ki se je z irsko vlado na skrivaj dogovorila za znižanje plačila davka. Zato velja pohvaliti zahtevo EU, da ameriške multinacionalke Apple, Google, Microsoft plačajo pošten davek. Gre namreč za preprečevanje monopola na trgu, ki škodi ljudem.

Na ravni EU je treba ustvariti solidarnostne gospodarske sklade, ki bodo omogočali investiranje v regije, ki se morajo prestrukturirati. Same tega namreč ne bodo zmogle. Treba je investirati v strategije za prestrukturiranje industrije, in sicer v smeri digitalizacije in podnebju prijazne tehnologije. Ekonomist je omenil davek na ogljični odtis in na finančne transakcije, kar bi lahko pripomoglo k več investicijam v dolgoročno koristne projekte in javno infrastrukturo. Najboljša družbena odgovornost gospodarstva je, če pošteno plača davke. Na svetovni ravni pa potrebujemo globalni organ, ki bo preprečeval monopole in skrbel za tekmovalnost na svetovnem trgu.”

Drugi dan na kongresu pa je bil, poroča Lučka Böhm, namenjen tudi tretjemu poglavju kongresnega akcijskega programa 2019-2024. Velik del razprave je bil tako namenjen institutu kolektivnega pogajanja v EU kot bistvenemu elementu evropskega socialnega modela. “Ugotovljeno je bilo, da narašča delež delavk in delavcev, ki jih kolektivna pogodba ne zajema. Delež opazno pada v vseh državah EU, v nekaterih bolj kot v drugih. Delegatke in delegati so v razpravah izpostavili, da je kolektivno pogajanje nujen element socialno reguliranega trga dela, obenem pa opozorili na širšo potrebo, da bi kolektivno pogajanje na ravni dejavnosti podprli z direktivo. Poročanje o kolektivnem pogajanju mora tudi postati del poročanja držav članic v okviru evropskega semestra. V razpravi o tem delu akcijskega programa so zbrani predlagali, naj EU multinacionalkam predpiše obveznost preverjanja, ali so delavke in delavci v celotni poslovni verigi pokriti s sektorsko kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba na podjetniški ravni pa ne sme okrniti kolektivne pogodbe dejavnosti. Kolektivna pogodba pa mora postati tudi predpisan kriterij pri pridobivanju javnih naročil.”

Kot je sporočila Sanja Leban Trojar, ena od delegatk ZSSS in izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi, pa je kongres tudi priložnost za različna srečanja, neformalne sestanke in načrtovanje aktivnosti. “Imela sem več sestankov z domačini, avstrijskimi sindikati, in sicer o konkretnih možnostih sodelovanja (izobraževanja, projekti), sestala sem se z vodjo projektne pisarne Evropske konfederacije sindikatov, pregledala sva vse aktualne razpise, se pogovorila o sodelovanju in morebitnih partnerstvih. Dobila sem se tudi s sodelavci Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), s katerimi bomo letos razvili dve izobraževanji za člane in članice sindikatov iz Slovenije in vse Evrope.”

Na kongresu bo sicer izvoljeno novo vodstvo Evropske konfederacije sindikatov, dopolnjena ustava organizacije ter sprejeti ključni dokumenti, kot sta Dunajski manifest in akcijski program konfederacije za obdobje 2019 – 2023, prisotni pa bodo tudi mnogi gosti.

Opozarjamo na:

Prenos/streaming dogajanja v živo (na voljo v sedmih jezikih, tudi v angleščini, vendar ne v slovenščini)

Prenesi dogodek (na povezavi so na voljo posnetki zasedanj, debat, dogodkov, in sicer v formatu mp4 ter 15 minut po zaključku posameznega dogodka)

in še na dokumente:

Več: