Pred letošnjim praznikom dela: 130 let od prvega prvomajskega praznovanja
29. 4. 2020
Prvega maja bo, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, minilo že častitljivih 130 let od prvega praznovanja delavskega praznika po svetu. Že prvo leto pa smo ga praznovali tudi pri nas.
Prvi maj je mednarodni praznik dela postal leta 1889, ko ga je Druga internacionala pod vodstvom Friedricha Engelsa ob stoti obletnici velike francoske revolucije določila za praznik spomina na krvavo ubite delavce v ameriškem Chicagu. Ti so tri leta pred tem zahtevali osemurni delavnik. Od takrat so na ta dan delavke in delavci v vseh državah in vseh mestih hkrati sporočali oblastem zahtevo po osemurnem delavniku in po izpolnitvi vseh drugih določb mednarodnega kongresa v Parizu. Naslednje leto, leta 1890, so bile v večini industrijskih središč tako v Ameriki kot v Evropi organizirane delavske demonstracije. Glas o boju delavcev za svoje pravice prek praznovanja prvega maja je, kljub temu da pretok informacij takrat še zdaleč ni bil tako hiter kot v današnjem času, že zelo zgodaj prispel tudi v naše kraje.
Prehiteli industrijsko bolj razvite države
Že prvo leto smo Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu s praznovanjem prehiteli tudi nekatere industrijsko bolj razvite države. Takrat so delavke in delavce oblasti zaradi borbe za svoje pravice krvavo zatirale. Mnogi so v borbi za delavske pravice izgubili življenje. Prvomajskemu praznovanju takrat niso bili naklonjeni niti mediji. V klerikalnem Slovencu so aprila 1890 pisali o strahu, da bodo pri praznovanju delavci s svojo močjo presenetili vso Evropo. V časopisu pa so se dobro zavedali, da so izvor za delavske nemire socialna vprašanja. Vlado so zato pozvali, naj jih z reševanjem perečih socialnih vprašanj reši pred nevarnostjo delavske vstaje. Zaradi tega poziva je bila ta izdaja Slovenca zasežena. Pozneje so v tem časniku povzemali besede delodajalcev, ki spominjajo na današnji čas, ko skorajda vsako spremembo v prid delavcem označijo za gospodarstvu škodljivo. Delavce so tudi takrat podobno kot danes svarili pred spremembami, ki jim bodo škodovale. »Z ustavljanjem dela za jeden dan brez napovedbe dajejo delavci delodajalcem orožje zoper sebe,« so pisali takrat in dodali, da se bo pri nas praznovalo samo od Boga zapovedane praznike, ne pa delavskih praznikov. Kljub splošnemu nasprotovanju se je prvomajskega praznovanja dopoldne udeležilo kakih tisoč delavcev, ki so se zbrali na Rožniku. Po policijskem zapisniku so bile na zborovanju tri ženske. Pozneje so se odpravili v Kavarno Evropa na ples. Delavci so takrat izražali predvsem zahteve po osemurnem delovniku, omejitvi dela žensk in otrok ter prepovedi nočnega dela.
Prvi maj v drugačni izvedbi
Epidemija novega koronavirusa je letos, žal, preprečila tudi številna prvomajska praznovanja. V sodelovanju z različnimi mediji in prek naše spletne strani ter Facebook profila ZSSS bomo izpostavili pomen praznika in poskušali delček praznovanja pripeljati v domove ljudi. Vabimo vas, da v znak počastitve tradicije in pridružitve boju za pravičnejši in boljši svet na svoja okna in balkone izobesite kaj rdečega (npr. zastavo, majico ali ročno izdelan nagelj), pošljete fotografije na naš elektronski naslov de@sindikat-zsss.si. Skupaj bomo na ta dan tudi prepevali Internacionalo, katere besedilo lahko najdete v nadaljevanju.
Več aktivnosti, povezanih s praznikom dela, so v obliki Festivala dostojnega dela pripravili tudi pri naših mladih silah, pri Sindikatu Mladi plus.
Obenem pa smo pripravili gradivo o prazniku dela za osnovne in srednje šole z namenom, da bodo tudi naši najmlajši razumeli pomen praznika dela. Pomembno je namreč vedeti, kako močan vpliv imajo v preteklosti izborjene pravice, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevne, na današnjo delovno zakonodajo in kako neposredno je sindikalno delo povezano z našim vsakdanjim življenjem.
Gradivo za nižje razrede osnovne šole lahko najdete tukaj, posebno pobarvanko tu, gradivo za višje razrede osnovne šole in za srednje šole pa je dostopno na tej povezavi.
Nazaj h koreninam
Danes vse več pravic, ki so si jih delavci krvavo izborili v času od prvega praznovanja, spet postaja oddaljenih. Dovolj pove že to, da številni znova delajo veliko dlje od osemurnega delovnika, ki so ga tudi naši delavci pred sto tridesetimi leti zahtevali na prvih manifestacijah. Priča smo vse večjim globalnim neenakostim in povečevanju delavskega izkoriščanja. Politične in kapitalske elite nam tako kot pred sto tridesetimi leti govorijo, da drugače ne gre. Ob letošnjem prvem maju se je smiselno vrniti h koreninam.
Prvomajsko praznovanje je v zadnjih letih bilo prepogosto zgolj folklora, kjer se je delilo nageljne, družilo in veselilo. Častitljiva obletnica in čas, ko nas je vse v naše domove izoliral virus, sta primerna za razmislek o današnji družbi in najboljših poteh za boljše življenje vseh nas. Že sedaj je jasno, da nekatere še do včeraj radikalne ideje, kot je npr. tista o temeljnem dohodku, postajajo najboljša rešitev za vse, ki bodo v času nove krize kapitalizma postali brezposelni in »odvečni«. Celo papež Frančišek je v velikonočni poslanici kot odgovor na te izzive ponudil idejo univerzalnega temeljnega dohodka, o katerem razmišljajo v Španiji. Dokončno se bomo morali med drugim zavedati tudi pomena javnih institucij, še posebej kakovostnega javnega zdravstva, s katerim bi bile države mnogo bolje pripravljene na svetovno zdravstveno krizo.
Svet po izbruhu novega koronavirusa ne bo več enak, kot je bil pred tem. Ali bodo spremembe pripeljale do boljšega ali pa slabšega sveta, bo, tako kot pred 130 leti, močno odvisno tudi od organiziranega in združenega delavstva. Zgodovina nas uči, da sprememb na bolje ne bo, če ne bomo znali poiskati inovativnih rešitev in zahtevati tudi političnih sprememb. Prav prvi maj je eden od najprimernejših trenutkov in krajev, kjer ga praznujemo, da te zahteve po boljšem in pravičnejšem svetu tudi javno izrazimo.
Matej Klarič
Internacionala
(Eugene Pottier, prevedel Mile Klopčič)
Vstanite, v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja!
Zdaj pravda stara k borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič. Bodimo vse!
Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti,
da z Internacionalo
prostost si pribori.
Nihče ne da nam odrešenja,
ne carji, kralji in ne bog;
osvoboditev iz trpljenja
bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji,
ki tlači nas že tisoč let;
zdaj kujte, bratje, kujte družni
človeštvu boljši, lepši svet.
Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti,
da z Internacionalo
prostost si pribori.
Mi vse ustvarjamo na svetu,
zato naj vse bo naša last;
zato naj delavcu in kmetu
pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirane
uniči naša trda pest,
krivice bodo vse pregnane,
svoboden rod vasi in mest.
Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti,
da z Internacionalo
prostost si pribori.
Vabimo vas tudi k poslušanju prvomajskega podkasta Sindikata Mladi plus:
Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!
Nalagam ...